Mlade politika zanima. Zakaj ne pridejo na volišča?

Mediana v analizi volilnega telesa po starostnih skupinah ugotavlja, da generacijo Z, torej mlade med 18 in 24-tim letom, politika nadpovprečno zanima. Precej bolj, kot volilce v vseh drugih starostnih skupinah, starih do 55 let.

Generacijo Z politika, torej mladi, ki prihajajo med aktivne državljane, izražajo neprimerno večji interes za politiko, kot ga je predhodna generacija. »Naj bo ta novica tudi poziv sedanjim odločevalcem, da najmlajše pravočasno vključijo, da bodo z mladostniško vznesenostjo, voljo in energijo lahko postali aktivni državljani. Da bodo s svojim delovanjem in z udeležbo na volitvah tudi sami aktivno krojili svojo prihodnost, ne pa se izseljevali, kot se je generacija Y (gre za rojene od okoli leta 1980 do 1995, op.a.), ki za to ni dobila pravih priložnosti, niti ni pokazala pravega interesa. Zdaj je še pravi čas,« je prepričana Janja Božič Marolt, direktorica Mediane.



Vse dileme slovenskega volilnega telesa

Generacijo, ki je odraščala s pametnim telefonom in tabličnim računalnikom, bodo skušali aktivirati Mladinskem svetu, ki začenja akcijo politične oziroma družbene aktivacije mladih. Ti so dejavni predvsem prek družabnih omrežij. V Mladinskem svetu poudarjajo, da ne bodo pozivali k podpori posamezni stranki, pač pa je njihov namen z viralnimi vsebinami na volitve spraviti čim več mladih.

Teorija v Sloveniji pade

Analitiki Mediane so ugotovljeno križali še s podatki o izrazitem nezadovoljstvu s stanjem v slovenski družbi. Čeprav bi pričakovali, da tiste, ki so z razmerami v družbi najbolj nezadovoljni, hkrati politika najbolj zanima in bi skušali prek volitev vplivati na spremembe v družbi, je analiza pokazala, da ni tako. Nasprotno; tisti, ki so z razmerami v Sloveniji najbolj nezadovoljni, ne kažejo velikega zanimanja za politiko. »Po teoriji bi bilo seveda najbolj logično, da bi najmanj zadovoljni s svojo politično aktivnostjo spreminjali družbo, v kateri živijo. A v danih razmerah v Sloveniji to očitno ne velja. Tisti, ki ni zadovoljen, bi se moral zanimati za politiko in voliti alternativno opcijo. Dejansko pa v Sloveniji alternativne opcije ni, stranke se namreč spreminjajo le prek nekih etiket in imen, novih obrazov in kvazi programov, ki jih ponujajo kot nekakšno alternativo,« ocenjuje Alen Maksuti, politični analitik.



Sašo Dolenc, filozof, fizik in publicist, pravi, da lahko glede ravnanja generacij, ki so po eni strani s splošnimi razmerami v slovenski družbi povsem nezadovoljne, a jih hkrati politika ne zanima prav zelo, le ugiba. »Zdi se mi, da gredo na volitve še največkrat zato, da bi preprečili prihod na oblast stranki, s katero se močno ne strinjajo,« pravi. Večina sogovornikov, ki spremljajo slovensko volilno telo skozi leta ocenjuje, da je največja težava volitev pri nas, da se dejansko vedno spremenijo v volitve proti Janezu Janši.

Kaj aktivira levi pol volilnega telesa

Letos bi lahko SDS imela realno možnost zmage na volitvah. Obstaja pa velika verjetnost, da bo velik del levega volilnega telesa pred volitvami pogledal, kdo lahko premaga Janeza Janšo, in nato taktično glasoval proti njemu. To se je zgodilo na volitvah leta 2008, 2011 in 2014. SDS ima sicer zvesto volilno telo, ki ga na različne načine v zadnjem času tudi močno utrjuje, je pa hkrati prav ta volilna baza lahko močna mobilizacijska sila za drugo stran.

Leta 2014, ko je bil Janša v zaporu, je SDS doživela močan odliv volicev, kar 120 tisoč se jih namreč ni pojavilo na voliščih. Po merjenjih v tem trenutku še zdaleč ne dosega 300 tisoč glasov podpore iz leta 2011, tako bo SDS po ocenah letos dobila največ okoli 200 tisoč glasov, kar pa bi lahko bilo tokrat že dovolj za zmago na volitvah.



Pametni telefon ima v Sloveniji 85 odstotkov uporabnikov interneta, starih med 15 in 65, družabna omrežja pa spremlja milijon in 116 tisoč volivcev. V njihovi uporabi vodi SDS z uporabo twitterja, v stranki pa so sicer ocenili, da lahko s to prakso volivce nagovarjajo »neposredno in brez cenzure«. Janša je tudi prvak med političnimi liderji po številu sledilcev na twitterju in se prek njega redno oglaša.

Večina volivcev v Sloveniji, okoli 60 odstotkov, je starih nad 50 let in v tej starostni skupini sta televizija in tisk še vedno glavna medija vpliva. Spletni kanali, še zlasti družabna omrežja, pa so seveda pomembnejša za mlajši del volilnega telesa. Zdi se torej, da je SDS stranka, ki lahko najmočneje vpliva na volilno opredelitev generacije Z.