Ministrstvo za pravosodje: Odločitev vrhovnega sodišča pomembna za sodno prakso

Ljubljana – Senat vrhovnega sodišča je ugodil zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je nanj naslovil vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc in se nanaša na nestrpni zapis proti romski skupnosti iz leta 2011. Po obsodilni sodbi na prvi stopnji je višje sodišče obdolženca namreč oprostilo, ker njegov zapis ni izpolnjeval znakov kaznivega dejanja. Zaradi tolmačenja, da abstraktna nevarnost ni dovolj za obsodbo oziroma kazenski pregon sovražnega govora, ampak je zaradi storilčevega ravnanja potrebna neposredna ogrozitev javnega reda in miru, tožilstvo primerov sovražnega govora v preteklosti tako sploh ni posredovalo naprej sodiščem. Zaradi tega je bilo zadnja leta tudi vse manj prijav takšnih dejanj.

Zdaj na vrhovnem sodišču ugotavljajo, da v konkretni kazenski zadevi grožnja res ni bila izrecno uporabljena, vendar zapis – sicer eden od številnih v tistem času objavljenih na spletnem portalu Radia Krka –, ki s svojo vsebino napotuje na uporabo eksploziva in strelnega orožja proti romski skupnosti in glasbena želja, v kateri se pevca sprašujeta, kam so odšli vsi Romi (cigani), pomeni grožnjo per se.



Glede na to, da je romski skupnosti že ustavno zagotovljeno dodatno varstvo in s tem pozitivna diskriminacija, kar je glede na zgodovinsko izkušnjo te skupnosti tudi razumljivo, obdolženčev predlog za rešitev »problema« po mnenju vrhovnega sodišča vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, tako da ni potrebno, da bi bil izpolnjen še dodatni pogoj, da bi ravnanje storilca privedlo do potencialne nevarnosti ogrožanja ali motenja javnega reda in miru.

Za obtoženega sodba ne spreminja ničesar, saj pravnomočnosti oprostilne sodbe ni mogoče več preklicati. Gre pa za pomembno odločitev pri vprašanju tolmačenja sovražnega govora. Sodba vrhovnega sodišča tako predstavlja presedenčno in jasno stališče, ki bi v prihodnje lahko vodilo v drugačno sodno prakso. Na nujnost odločnejšega preganjanja tovrstnega govora so strokovnjaki sicer opozarjali že dalj časa.

Odločitev vrhovnega sodišča pomembna za sodno prakso

Odločitev vrhovnega sodišča na ministrstvu za pravosodje pozdravljajo, so zapisali na Twitterju. »Ministrstvo za pravosodje vseskozi poudarja vlogo sodišč pri razlagi zakonov. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, pri čemer lahko vzpostavitev in poznavanje sodne prakse proces ugotavljanja prava olajša,« so sporočili. »Zavedamo se vedno večje problematike sovražnega govora, saj ima izjemno negativen vpliv na družbo in družbeni diskurz,« so dodali.

Spomnili so, da so pristojna telesa Sveta Evrope opozorila na »težave z razumevanjem pravne tematike, ki se nanaša na sovražni govor, in težave z družbenim odzivom na pojav širjenja sovraštva«. Odločitev odpravlja ozko tolmačenje 297. člena kazenskega zakonika, kar pomeni korak k temu, da se bo sodna praksa lažje oblikovala.

Na vrhovnem državnem tožilstvu sodbo še proučujejo, so zapisali za STA. Stališče o sodbi bo zavzel kolegij oddelka za kazenske zadeve na vrhovnem državnem tožilstvu.



Sodba predstavlja pomemben preobrat, je prepričan tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Na prijavni točki Spletno oko pa si želijo novih smernic za kazenski pregon. Zagovornik načela enakosti je sodbo ocenil kot »pomemben preobrat v sodni praksi na področju pregona najhujših oblik sovražnega govora«. Spomnil je, da kazenski pregon sovražnega govora upada, kljub temu, da je tega v javnosti vedno več.

Sodba je potrdila neustrezno razlago kazenskega zakonika, je pojasnil za STA. »Pomeni smernico, kako kazenske določbe pravilno razlagati. Konkretno je potrdila, da je kazniv že govor oziroma zapis, ki sam po sebi predstavlja grožnjo, zmerjanje ali žalitev. Sploh ni potrebno, da je ob tem podana kakršnakoli nevarnost za javni red in mir, kot je to doslej zahtevalo tožilstvo,« je še dodal. Poudaril je, da je na težave pri pregonu sovražnega govora opozoril v letnem poročilu za minulo leto. Spomnil pa je tudi na pozive k ureditvi problematike iz tujine.



Tudi raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl je pojasnil, da bo sodba pomembno vplivala na pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Na spletni točki pozdravljajo morebitne nove smernice vrhovnega državnega tožilstva za kazenski pregon po 297. členu, kjer bi bili ponovno natančneje opredeljeni potrebni elementi kaznivega dejanja.

»V zadnjih letih smo v naši družbi priča zaskrbljujoči normalizaciji sovražnega govora. Pri njenem preprečevanju imajo osrednjo vlogo mediji, politiki in druge javne osebnosti, ki bi morali po naši oceni vselej nedvoumno obsoditi širjenje spodbujanja k nestrpnosti in sovraštvu. Prav tako zelo pomembno vlogo pa bi lahko imela tudi učinkovita sodna praksa. Upamo, da bo omenjena sodba pripomogla k njej,« je izpostavil Motl.

Poudaril je, da ima Slovenija določene visoke standarde za pregon sovražnega govora. Spomnil je, da je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti Slovenijo opozorila na pomanjkanje kazenskega pregona sovražnega govora. Pri implementaciji okvirnega sklepa sveta o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi pa je Slovenija najbolj omejila možnosti za pregon sovražnega govora. Visoki standardi za pregon so bili nato določeni še z stališčem vrhovnega državnega tožilstva.