Ministrstvo napoveduje poenostavitev postopkov za preglednejši sistem

Januarja leta 2022 naj bi predvidoma začel veljati paket novel štirih zakonov s področja socialnih in družinskih transferjev ter trga dela, ki jih je ministrstvo za delo ta teden dalo v javno obravnavo. Cilji sprememb so poenostavitev postopkov, preglednejši sistem in vzpostavitev spodbud za zaposlovanje, v Levici pa vladi očitajo, da namesto odpravljanja revščine uvaja dodatno represijo nad brezposelnimi in nesolidarne spremembe.

»V središče odločanja o njihovih pravicah želimo postaviti ljudi in njihovo dostojanstvo ter zagotoviti pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo, torej bolje meriti socialne transferje,« je ob predstavitvi novel poudaril minister za delo Janez Cigler Kralj.

Na področju trga dela so bistvene novosti, da bi se možnost vključitve v program javnih del podaljšala z dveh na štiri leta, zavod za zaposlovanje bo brezposelno osebo lahko napotil na razgovor že po treh mesecih po prijavi v evidenco, ne po štirih kot do zdaj, po šestih mesecih ji bo lahko ponudil delovno mesto, za katero je zahtevana za dve stopnji nižja izobrazba.



»Včasih je pomembno, da brezposelni sprejme zaposlitveni izziv, ki morda ne ustreza povsem ravni dosežene izobrazbe, mu pa omogoča nov začetek karierne poti, ki mu prinese socialno varnost in vključenost, hkrati pa mu pogosto odpre tudi številne nove priložnosti,« je komentiral Cigler Kralj. Več kot polovico od 75.148 ljudi, ki so bili konec maja prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, to določilo ne zadeva – 31,5 odstotka iskalcev zaposlitve je namreč končalo osnovno šolo ali manj, dobra četrtina pa jih ima poklicno izobrazbo.

Na boljšem bo približno 15.000 mladih

Za letne pravice iz javnih sredstev, kot so otroški dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca, malice in kosila je predvideno, da bi od julija izdajali informativne izračune, na katere bi bil mogoč ugovor v 14 dneh. Sprememba pri izračunu teh pravic bo predvsem ta, da bodo upoštevali le dohodek družine, premoženja pa ne več. Eden glavnih argumentov za to je, da je bilo ugotavljanje materialnega položaja zapleteno in je vključevalo 38 baz podatkov, na koncu pa to ni bistveno vplivalo na končni izračun. Na ministrstvu trdijo, da gre za postopno ločevanje socialne in družinske politike, a se za večino zaposlenih staršev, ki prejemajo plače na transakcijske račune, ne bo spremenilo prav dosti, razen pri eni skupini.

Na boljšem bo približno 15.000 mladih, ki bodo po novem upravičeni do državnih štipendij, za katere bodo veljali isti dohodkovni razredi kot za otroški dodatek. Slednji bo delno vezan na šolanje – če osnovnošolec ne bo obiskoval pouka, starši tri mesece otroškega dodatka ne bodo prejemali v gotovini, ampak v naravi. Če srednješolec ne bo hodil v šolo, bo dodatek tri mesece za tretjino nižji. Na očitek, da je ta ukrep namenjen točno določeni skupini, Cigler Kralj odgovarja, da je otrok osrednja oseba pri teh spremembah. Ko se mu ne omogoča primernega razvoja in izobrazbe, mora država izvajati svojo funkcijo zaščite. »To je ključni cilj pri teh predlogih.«

Posledice ocenjene na 65 milijonov evrov

Med ukrepi za večjo socialno varnost ranljivih skupin, kot so starejši, bodo podaljševanje pravice do varstvenega dodatka, ki znaša 591 evrov, po uradni dolžnosti – starejši od 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški) bodo morali oddati vlogo le, ko bodo prvič zaprosili zanj, za preveritev upravičenosti, potem pa jim ga bodo avtomatsko podaljševali. Finančne posledice zakonov ocenjujejo na 65 milijonov evrov.



»Sredstva, ki so namenjena reševanju revščine, preusmerjajo k bogatim, kar se vidi pri tem, da državne štipendije dodeljuje tudi družinam z visokimi dohodki, in pri tem, da se pri pravicah ne bo upoštevalo premoženja. Vlada pa tudi ljudi sili v sprejetje kakršnegakoli dela, ne glede na to, kako slabi delovni pogoji so, kako nečastno to delo je in kako slabo je plačano,« pa je do predlogov kritičen poslanec Levice Miha Kordiš.