Paket sprememb za brezposelne, starejše in družine

Pravica do otroškega dodatka in subvencij za plačilo vrtca brez upoštevanja premoženja, avtomatizirano podaljševanje prejemanja varstvenega dodatka, možnost napotitve na razgovor za delovno mesto, za katero se zahteva dve ravni nižja izobrazba, so med najpomembnejšimi novostmi, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Paket štirih zakonov, katerih cilj naj bi bil preglednejši in učinkovitejši sistem, bo v javni razpravi predvidoma do 15. junija.

Z novelami zakonov o urejanju trga dela, o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, o socialnovarstvenih prejemkih ter o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se napoveduje kar veliko sprememb predvsem na področju pravic brezposelnih, starejših in družin.

Po novem bo zavod za zaposlovanje lahko osebo, ki je prijavljena v evidenco brezposelnih, napotil na razgovor k potencialnemu delodajalcu po treh mesecih na zavodu in ne šele po štirih. Po šestih mesecih pa bodo brezposelnega lahko napotili na razgovor za delovno mesto, ki zahteva tudi do dve stopnji nižjo izobrazbo, in ne le za eno, kot velja zdaj. Tako določilo je bilo zapisano tudi v enem od paketov za blažitev posledic epidemije, zdaj pa naj bi postalo trajno. Za ranljive skupine je predvideno podaljšanje možnosti vključitve v program javnih del z dveh na štiri leta.

Nič več podatkov iz 38 evidenc

Pri izračunu letnih pravic iz javnih sredstev, torej otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije vrtca, malice in kosila se, če bo predlog sprejet, ne bi več upoštevali materialnega položaja družine. Torej bo za njeno uvrstitev v dohodkovni razred merodajen samo dohodek. To bo za centre za socialno delo pomenilo veliko poenostavitev postopka, saj je zdaj za izdajo odločbe treba pridobiti podatke iz 38 različnih evidenc, a je bil na koncu, kot zagotavljajo na ministrstvu, vpliv premoženja pri končnem izračunu zelo majhen. Upoštevanja materialnega položaja družine so uvedli leta 2012, ker včasih ta ni povsem v skladu z dohodki posameznikov na transakcijskih računih.

Za pridobitev pravic bodo šteli dohodki iz preteklega leta (načelno dohodninska odločba), posamezniki, ki se jim bo poslabšal položaj, bodo lahko zaprosili za nov izračun na podlagi dohodkov zadnjih treh mesecev. V dohodek se prav tako ne bi upoštevala kadrovska štipendija in prejemki od študentskega dela do višine minimalne plače.
Za mesečne pravice, kot so denarna socialna pomoč, subvencija najemnine in varstveni dodatek, pa bo premoženje še naprej eden od dejavnikov pri odločanju o upravičenosti.



Pri otroškem dodatku napovedujejo še en ukrep, povezan z izobraževanjem – če otrok ne obiskuje osnovne šole in inšpektorat zoper starše uvede postopek, se jim otroški dodatek tri mesece ne izplača v denarju, temveč s plačilom položnic. Če mladostnik ne obiskuje srednje šole, pa se otroški dodatek zmanjša za tretjino.

Vloga za varstveni dodatek le prvič

Zelo pomembna novost se obeta za starejše z nizkimi pokojninami. Upravičenci do varstvenega dodatka, cenzus zanj zdaj znaša 591 evrov, bodo morali oddati vlogo le prvič, ko bodo zaprosili zanj, da bodo pristojni preverili, ali izpolnjujejo pogoje, potem pa naj bi se pravica avtomatično podaljševala po uradni dolžnosti, saj pri starejših od 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški) ni pričakovati, da bi se materialni položaj bistveno izboljšal.

Eden od ciljev sprememb je, kot zagotavljajo na ministrstvu, tudi spodbuda za zaposlovanje. S tem namenom so nekoliko spremenili dodatek za delovno aktivnost za prejemnike denarne socialne pomoči. Tistim, ki ga prejemajo zaradi opravljanja dela, po novem pri izračunu cenzusa za upravičenost ne bi upoštevali 35 odstotkov od prejetega plačila. Za tiste, ki dobivajo dodatek na podlagi prostovoljstva, bodo na novo določili, da ga morajo opravljati najmanj 60 ur na mesec – do zdaj je bilo za upravičenost, po zakonu o prostovoljstvu, namreč dovolj 24 ur na leto. To jih izenačuje s prejemniki dodatka zaradi dela vsaj 60 ur. Višina dodatka ostaja nespremenjena: nižji 104 evre in višji 205 evrov.