Pravosodna ministrica Andreja Katič je razkrila podrobnosti cenitvenega poročila, ki ga je država naročila po izbruhu afere zaradi nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. 

Poudarila je, da je bilo pridobivanje podatkov, ki se nanašajo na dokumentacijo, oteženo, ker gre za objekt, zgrajen leta 1989. Dokumentacija pa da ni bila hranjena skladno s predpisi. O vrednosti in uporabnosti nepremičnine je Katičeva dejala: »Izdani sta bili gradbeno in lokacijsko dovoljenje za stavbi na Litijski 51 in Litijski 53, a pod pogojem, da se za potrebe sedanje stavbe na lokaciji Litijska 53 zgradi tudi pripadajočih 85 parkirnih mest.«

Stavbna pravica, je poudarila danes ministrica, ni vpisana v zemljiško knjigo, zato bo treba preveriti, ali je bila ta stavbna pravica morebiti plačana.

Andreja Katič FOTO: Voranc Vogel

Pri cenitvi so se upoštevale površine, ki se glede na posamezne ocene nekoliko razlikujejo med seboj, odvisno od standardov posameznega cenilca. Neto površine je 6248 kvadratnih metrov, uporabne 3730 kvadratnih metrov, tehnične 839, komunikacijske 539 in nefunkcionalne površine 1138 kvadratnih metrov. »Posebej je treba poudariti, da se je pri ocenjevanju tržne vrednosti objekta in pripadajočega zemljišča upoštevalo, da bo stavbno pravico mogoče uveljaviti. Izvedenci so poudarili, da je treba pridobiti tudi pravno presojo stališča oziroma opraviti pravni pregled dejstev in ugotovitev, kar bo storilo državno odvetništvo,« je dejala ministrica.

Pri oceni vrednosti je upoštevana tudi vrednost stavbne pravice za 85 parkirišč v sosednji stavbi (Litijska 53). Tržna vrednost po metodi primerljivih prodaj na dan 28. 12. 2023 tako znaša šest milijonov evrov. 

Kaj skriva telefon poslovneža Sebastjana Vežnaverja?

Dvom o ustreznosti energetske izkaznice

»Trenutno objekta ni mogoče uporabljati. Stavbi je bila zaradi neplačevanja energije že v letu 2015 prekinjena dobava energije in od takrat ni več izpolnjevala pogojev za uporabo. Bila je nezaščitena, vanjo je zatekala meteorna voda, poškodovana je hidroizolacija. Treba je urediti streho, sistem prezračevanja, okna, odstraniti sistem fasade, izvesti vso inštalacijo. Izvedenci so opozorili, da se je sanacije treba lotiti čim prej, da bi preprečili nadaljnjo škodo na konstrukcijah, ki zdaj niso poškodovane. Ker se stavba toliko časa ni uporabljala, se pojavlja dvom o ustreznosti priložene energetske izkaznice. Po mnenju izvedencev vrednost potrebnih finančnih vlaganj za saniranje stavbe zaradi morebitnih poškodb, ki so nastale zaradi različnih vplivov in neustreznega vzdrževanja, v grobem znaša 5,55 milijona evrov,« je pojasnila Katičeva.

Že pred poročilom je bil izražen dvom o veljavnosti energetske izkaznice. 

Ni še jasno, za kaj bodo objekt uporabili

»Objekt v celoti ni primeren za arhive, zgradba pa ne za potrebe sodišča, zato še ne vemo, za kaj bi ga lahko uporabili,« je povedala Katičeva in dodala, da ministrstvo v letošnjem proračunu nima sredstev, da bi stavbo na Litijski 51 obnovilo. »Nakup stavbe preverja NPU, poročilo pa tudi meni nalaga odgovornost, da podam kazensko ovadbo,« je povedala ministrica. Dodala je, da bodo nadaljevali postopke, med drugim bodo preverili, ali je mogoče pogodbo razdreti.

Štirideset odstotkov manj uporabnih površin

Stavba na Litijski po ugotovitvah kriminalistov ne dosega površinskega normativa z razpisa ministrstva za pravosodje, na katerem so izbrali ponudbo družbe Rajski vrt Sebastjana Vežnaverja – ima manj uporabnih površin, ki jih je mogoče uporabiti za delovanje pravosodnih organov. 

Tudi po oceni D. S. U., državne družbe za svetovanje in upravljanje nepremičnin, je v objektu okoli 40 odstotkov manj uporabnih površin od zahtevanih v razpisu, kar je danes potrdila tudi ministrica Katičeva. Tudi statična ocena objekta po naših informacijah ne kaže, da bi ga lahko v celoti uporabili za arhivski depo, za kar bi bila po mnenju D. S. U. stavba najbolj primerna.

Glede odgovornosti sodelavcev na ministrstvu je ministrica povedala, da je bilo izdano opozorilo pred redno odpovedjo o zaposlitvi iz krivdnega razloga dvema sodelavcema, ki ga je že podpisala njena predhodnica, postopki potekajo, oba pa sta še vedno v delovnem razmerju na ministrstvu. »Kar se tiče odgovornosti sodnih cenilcev: ta sta delo opravila kot strokovnjaka za trg, nadzor nad njunim delom pa opravlja strokovno združenje, katerega člana sta.«

Dominika Švarc Pipan FOTO: Jože Suhadolnik

Ministrstvo za pravosodje je sicer že pred časom objavilo povzetek poročila Dominike Švarc Pipan o spornem nakupu stavbe na Litijski. V njem smo med drugim lahko prebrali, da obstajajo indici, da je bila celotna investicijska dokumentacija pripravljena tako, da je imel prednost določen ponudnik.

Iz dokumentacije ni mogoče ugotoviti, ali je bil k nadaljnjim pogajanjem o nakupu povabljen še drugi ponudnik, ki je ustrezal pogojem in je imel enako število točk, ali samo Vežnaverjevo podjetje. Iz dokumentacije je razvidno, da je vabilo k nadaljevanju pogajanj Vežnaverju poslal takratni generalni sekretar ministrstva Uroš Gojkovič. Zapisnika pogajanj s ponudnikom nepremičnine na Litijski ni.

Švarc Pipanova je ugotovila tudi nepravilnosti pri izvajanju notranje revizije projekta. Notranja revizorka je to izvedla na lastno pobudo in ni znala pojasniti pravnih podlag zanjo niti po kakšni metodi jo je opravila. Neodvisne javne revizije, ki jo je napovedala ministrica, še niso naročili.