Migracije povečujejo delež zaprtih in priprtih tujcev

Ljubljana - Opozorila o prezasedenosti slovenskih zaporov imajo že dolgo brado, a nedavno poročilo Sveta Evrope stanja na tem področju v Sloveniji ne označuje ravno za alarmantno, saj po njihovih ugotovitvah na sto zaporniških žimnic spi 100,5 ljudi. Naslabše je v Severni Makedoniji, kjer je na sto razpoložljivih mest 122,3 zaprtih. Evropsko povprečje sicer znaša 91,4 zapornika na sto razpoložljivih mest.

Slovenski zapori se že leta spopadajo tako s prenatrpanostjo kot tudi kadrovsko stisko pravosodnih policistov in drugega strokovnega osebja. Težave so bile najbolj izpostavljene pred časom po spektakularnem pobegu dveh tujcev iz koprskega zapora. Pobeg je spodbudil direktorja koprskih zaporov Dušana Valentinčiča, da se je upokojil, nadaljnji razvoj dogodkov, tudi besedni obračun s predstavnikom sindikata Frančiškom Verkom, pa je pravosodno ministrico Andrejo Katič prepričal, da Jože Podržaj ni več primeren za generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks). Upravo trenutno kot vršilec dolžnosti vodi Bojan Majcen.

Medtem ko so se pri nas vsaj v javnosti zaporniške strasti umirile, pa je Svet Evrope posredoval poročilo o stanju zaporskih sistemov v evropskih državah.

Omenjeno poročilo izpostavlja osem držav, kjer se soočajo z resno prezasedenostjo zaporniških kapacitet. Poleg že omenjene Severne Makedonije, zapori po šivih pokajo še v Romuniji (120,5), Franciji (116,3), Italiji (115), Moldaviji (113,4), Srbiji (109,2), Portugalskem (105,9) in Češkem (105,5). Poleg teh je še v štirih državah več kot sto zapornikov na sto razpoložljivih mest, in sicer v Grčiji, Avstriji, na Danskem in, kot rečeno, v Sloveniji.
 

Enkrat vodi Rusija

Se je pa naša država, kot ugotavlja poročilo, precej bolje odrezala pri številu zaprtih, saj smo z 61,1 zaprtih na 100.000 prebivalcev pod evropskim povprečjem. Najmanj jih je pod ključem še na Islandiji (46,8), Finskem (51,1), Nizozemskem (54,4), Švedskem (56,5), Danskem (63,2) in Norveškem (65,4). Daleč največ jih je zaprtih v Rusiji (418,3 na 100.000 prebivalcev), sledijo Gruzija (252,2), Azerbajdžan (235), Litva (234,9), Moldavija (215,2), Češka (208.8), Latvija (194,6), Poljska (194,4) in Estonija (191,4).
 

Drugič Švica

V primerjavi z leti prej ima Slovenija tudi več zaprtih tujcev, teh je bilo lani 14 odstotkov, leto prej jih je bilo devet odstotkov. Vse več tujcev v slovenskih zaporih je predvsem posledica migracij oziroma nezakonitih prehodov državne meje, so nam pojasnili na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks). Trenutno je v slovenskih zaporih 295 tujih državljanov, od tega 154 obsojencev in 141 pripornikov.

"V naših zavodih v zadnjem obdobju beležimo večje število tujih državljanov, ki so osumljeni kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Gre predvsem za osebe, ki organizirano vodijo večje število tujcev ilegalno čez mejo in jim je bil po sklepu sodišča odrejen pripor," so dodali na Ursiksu.

Švica ima po ugotovitvah Sveta Evrope največji delež zaprtih tujcev, kar 71,4 odstotka. Sledijo Avstrija (54,7), Grčija (52,7), Španija oz. Katalonija (43,1), Ciper (39,7), Nemčija (38,1), Italija (34) in Norveška (32,1).
 

Več denarja za zaporski sistem

V času suhih krav je tudi Slovenija močno varčevala pri vlaganju v zaporniški sistem, a so se zdaj časi obrnili, saj smo med državami, ki je lani najbolj povišala proračunska sredstva za delovanje zaporskega sistema, in sicer za 17,5 odstotka. Najbolje se, kar se finančnega vlaganja tiče, godi zapornikom v Islandiji, saj so lani za delovanje in upravljanje zaporov namenili 41,7-odstotno povišanje sredstev, v Moldaviji 34,6 odstotka, Latvija (30,9), Črna Gora (22,1) in Srbija (17,3).

Omenjeno poročilo je pod drobnogled vzelo 44 zaporskih uprav iz 47 držav članic Sveta Evrope. To ugotavlja še, da je v Evropi delež zaprtih med letoma 2016 in 2018 padel za 6,6 odstotka. Vendar se je po drugi strani povečal delež pripornikov. Če jih je bilo leta 2016 17,4 odstotka zaprtih, jih je bilo lani že 22,4 odstotka.