Inšpektorat ne bo več brezzobi tiger

V preteklih letih je na inšpektorat za delo letelo veliko kritik, češ da ni dovolj učinkovit. »Že na začetku našega mandata so se pojavile številne afere, najbolj odmevna med njimi je bila afera Marinblu, kjer je šlo za očitno izkoriščanje delavcev. Ob tem pa je bilo videti, kot da je inšpektorat brezzobi tiger oziroma da se odziva prepočasi, da bi lahko te kršitve tudi preprečil,« pravi minister za delo Luka Mesec. Zdaj bo po njegovih besedah drugače. Ustanovili so namreč posebno enoto inšpektorjev za prednostno odzivanje, ki  bo ukrepala tudi po opozorilih medijev in civilne družbe.

Namen sektorja je hitro odzivanje na večje težave, ki se pojavijo v javnosti, pojasnjuje Mesec. Enoto trenutno sestavlja devet zaposlenih, in sicer trije inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu, šest pa s področja delovnega prava. Obeta se še ena zaposlitev, tako da bo sektor, ki ga vodi Nina Kurnik Avbelj, zaposloval deset ljudi. Po besedah Katje Čoh Kragolnik, glavne inšpektorice za delo, se bodo povezovali tudi z drugimi državnimi organi, predvsem s policijo in Fursom. »Gre za izkušene inšpektorje, ki so več let opravljali nadzore na različnih območnih enotah po državi, zdaj pa svoje bogate izkušnje prenašajo v sektor. Njihova sposobnost hitre in premišljene akcije je ključna prednost za delovanje tega sektorja,« je poudarila Čoh Kragolnikova.

Po besedah ministra Mesca so v zadnjem času skušali spremeniti način dela inšpektorata za delo, saj so mediji poročali tudi o sporih na samem inšpektoratu. »Že vsaj pol leta se ni pojavila nobena anonimka ali pismo nezadovoljstva in razmere so se zdaj stabilizirale. Še več, kadrovsko sliko nam je uspelo obrniti. Tako ima inšpektorat prvič v zgodovini več kot 100 inšpektorjev za delo na obeh področjih, torej za nadzor delovnih razmerij ter nadzor varnosti in zdravja pri delu,« dodaja.

Glede novoustanovljene enote za prednostno odzivanje pa je minister pojasnil, da so jo vzpostavili z namenom, »da bo inšpektorat bolj odziven in fleksibilen ter da se bo hitreje odzival na pereče probleme, ki jih zaznajo mediji, civilna družba in kjer je potreben takojšen odziv«. Ti inšpektorji so porazdeljeni po Sloveniji in bodo sodelovali tudi z območnimi enotami inšpektorata. »Predvsem bomo odkrivali kršitve na področju šibkejših kategorij delavcev, denimo na področju urejanja trga dela, čezmejnega izvajanja storitev in pa seveda tudi osnovnih pravic iz delovnopravne zakonodaje,« je dejala Kurnik Avbljeva. Nekaj primerov so tako že začeli obravnavati, a o podrobnostih ni želela govoriti.

Napaka je tudi pri sistemu obveščanja prijaviteljev, saj jih nihče ni dolžan obveščati o tem, ali je bil opravljen inšpekcijski nadzor, kaj je bilo ugotovljeno in ali so bili izrečeni določeni ukrepi, opozarja Lidija Jerkič, predsednica ZSSS. FOTO: Arhiv Dela

Inšpekcija bi se morala hitro odzivati

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), o posebni skupini delovnih inšpektorjev pravi, da sindikati s tem niso bili seznanjeni, meni pa, da gre za nekakšne hitre mobilne enote. »Vemo, da so bile do zdaj pri inšpektorjih vedno težave s kadri. In kljub temu, da imajo, kot pravi minister Mesec, zdaj zaposlenih največ inšpektorjev v zgodovini, še vedno ocenjujem, da jih je premalo. Sicer pa se na splošno od inšpekcije pričakuje, da je odziv hiter in da ni dolgih čakalnih vrst. Prijavitelji so bili do zdaj predvsem kritični do zaposlenih na inšpektoratu, saj je bila njihova odzivnost slaba,« pravi.

Napaka je po njenem mnenju tudi pri sistemu obveščanja prijaviteljev domnevnih kršitev, saj jih nihče ni dolžan obveščati o tem, ali je bil opravljen inšpekcijski nadzor, kaj je bilo ugotovljeno in ali so bili izrečeni določeni ukrepi.

»Če se bodo te inšpekcije res tako hitro odzivale tudi na javno dane informacije, potem to seveda podpiramo, a bi glede na dosedanje izkušnje  nekoliko počakala. V primeru, ko pride do prijave na inšpektorat, je vsaka stvar nujna. Ker pa ne poznam delitve nalog, ne vem, ali bo to ukrepanje potekalo v primeru množičnih kršitev, torej kjer je udeleženih več zaposlenih ali ko gre za posebne oblike kršitev. Najlažje je seveda ugotoviti kršitev, ko zaposleni ne dobi plače, torej če ni bila nakazana, če niso bili plačani davki, če ni bil oddan poseben obrazec. V tem primeru se torej ve, da plača ni bila izplačana, saj tega tudi ni tako težko ugotoviti. Če pa je denimo zaposleni odvisna oseba in bi morala delo opravljati v delovnem razmerju in ga ne, potem bo to seveda težje ugotoviti,« še dodaja Jerkičeva.

Marjan Trobiš, predsednik združenja delodajalcev, opozarja, da imamo po eni strani premalo inšpektorjev, po drugi pa se ukvarjajo s prijavami, ki jih potem odpravijo le z enim opozorilom. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Odziv inšpektorjev je premajhen

Na vprašanje, ali bo delovna inšpekcija s to posebno enoto zdaj bolj učinkovita, Marjan Trobiš, predsednik združenja delodajalcev, odgovarja: »Po eni strani imamo premalo inšpektorjev, po drugi pa se ukvarjajo s prijavami, ki jih potem odpravijo le z enim opozorilom. Premalo pa se odzivajo na veliko večje problematike, ki smo jih v preteklosti že doživeli. In ravno mediji ste tisti, ki opozarjate na kršitve, šele nato se država zgane. Morali bi proaktivno delati na tem, da se takšna podjetja, ki so na določenem seznamu, temeljito pregleda, ne pa, da pregledujejo tista podjetja, pri katerih je vse urejeno, najde pa se kakšna drobna napaka.« S takšnim opozorilom, pravi, se tako zapravlja dragocen čas inšpektorjev, ki bi ga lahko porabili za pregledovanje večjih kršitev v podjetjih. »Inšpektorji bi se torej morali bolj osredotočiti na podjetja, kjer se pojavljajo kršitve, ne pa, da se pregledujejo podjetja vsevprek. Hvala bogu, da ste novinarji tako pozorni in na takšne primere opozarjate. Ampak ko takšni primeri pridejo do medijev, je že prepozno,« še poudarja Trobiš.