Mesec, ko ni »kraljeval« koronavirus, ampak Desus

Avgust je prvi mesec od začetka zdravstvene krize, ko lahko rečemo, da se vendarle ni vse vrtelo samo okoli novega virusa. Tokrat so bili najbolj brani članki politični – natančneje, bralce je najbolj zanimalo dogajanje v stranki Desus. »Ne afere Sript ne nezakonitega plačevanja bivanja si ni izmislil nobeden od nas. To je problem, ki si ga je kot predsednica stranke ustvarila sama,« je komentiral minister Tomaž Gantar, član Desusa. »Aleksandra Pivec ne razume politike. Poti nazaj ni,« pa je, denimo, dejal Franc Jurša.
 
Aleksandra Pivec ves čas trdi, da ni storila nič spornega. Žogico so si podajali predsednica stranke in poslanci, dokler 25. avgusta na seji sveta Desusa Aleksandri Pivec niso izglasovali nezaupnice. Sejo so nato prekinili in napovedali, da jo bodo zaradi različnih pravnih mnenj nadaljevali 9. septembra. Ravno danes pa je statutarna komisija Desusa odločila, da lahko svet stranke predsednico v skladu s statutom stranke lahko razreši in odstavi. Pivčeva zadeve še ni komentirala. 
 
Kakšna bo prihodnost Aleksandre Pivec? Analitiki so za Delo ocenili, da Desus z njo nima prihodnosti pa tudi njena morebitna samostojna politična pot ni verjetna.
 

Pivčeva sama v politiki nima prihodnosti

Avgust je bil tudi mesec visokega jubileja. Pisatelj Boris Pahor je praznoval 107. rojstni dan, kar smo na Delu pospremili z velikim, ekskluzivnim intervjujem in temo dneva. V tej je Ali Žerdin zapisal, da ne slavimo samega dejstva, da je star 107 let, ampak slavimo njegov umetniški opus. »Slavimo pogum, vztrajnost, drznost, ustvarjalnost.« V intervjuju pa je Pahor med drugim dejal, da ni pričakoval, da bo toliko let živel, po vseh izkušnjah in boleznih. »Večkrat v življenju sta me reševala moj čut in inventivni značaj.«
 

Intervju z Borisom Pahorjem: Čutim potrebo, da se oglasim
 

Ta mesec vseeno ne moremo mimo koronavirusa. Najbolj brane so bile vsebine, ki so bile povezane s Hrvaško in njeno morebitno uvrstitvijo na rdeči seznam, kar se je na koncu tudi zgodilo.  Množične vrnitve zadnji dan, ko so se Slovenci še lahko izognili karanteni, ni bilo, kar so pristojni razložili s tem, da so se turisti vrnili predčasno in se je vrnitev v domovino enakomerno razporedila čez teden. Številni so se tudi sprijaznili s tem, da bodo v karanteno šli, in se raje odločili za dopust. Tisti, ki delajo, so se morali z delodajalcem dogovoriti za delo od doma ali za morebitno drugo obliko odsotnosti z dela, saj je po zakonu o delovnih razmerjih neupravičena odsotnost z dela kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in kot taka podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. 

Kaj lahko stori delavec, ki mu je odrejena karantena?

Ob vsem razpravljanju, kdo bo šel v karanteno in kdo ne, pa v oči bodejo številne izjeme. Med drugim ta, da lahko lastniki nepremičnin, bivalnega plovila ali parcele v avtokampu v sosednji državi – torej tudi na Hrvaškem – to obiščejo za 48 ur, ne da bi nato morali v karanteno. Čeprav je ta izjema namenjena nujnim opravilom, število obiskov ni omejeno.
 

Komentar Maje Grgič: Turistični karantenski nesmisli

S Hrvaško je bila povezana tudi odmevna reportaža novinarja Novice Mihajlovića in fotografa Jureta Eržena. Odpravila sta se na Pelješac, kjer raste most, ki bo močno poenostavil pot iz Dubrovnika v preostale dele Hrvaške. Most je tudi slovenski. Ne le zato, ker bo 85 odstotkov od 420 milijonov evrov zanj prišlo iz evropskega proračuna, ampak predvsem zato, ker ga je projektiral Slovenec Marjan Pipenbaher.

Most, ki povezuje Hrvaško in ruši stereotipe

 


Za konec pregleda najbolj branih vsebin avgusta smo prihranili ganljivo fotoreportažo. Naš fotograf Dejan Mijović je dokumentiral pot, ki sta jo z ženo prehodila, da sta na koncu lahko dobila otroka. »Zgodbo deliva z željo, da opogumiva vse pare, ki so v podobni situaciji, kot sva bila midva,« je zapisal Dejan.
 

9 let 9 mesecev