Mladoletniškega nasilja je več, odgovorov nanj manj

Ravnatelji so v povsem polni dvorani (vsaj na začetku) kongresnega centra na Brdu poslušali, kako naj ukrepajo v najhujših primerih groženj v vzgoji in izobraževanju. Večina ni slišala nič novega. Protokoli so znani, priporočila tudi. Neodgovorjena pa so ostala opozorila, da šola ne more vsega rešiti, da se je treba začeti ukvarjati z vzroki nasilja, tudi s tem, kar se dogaja doma.

Če moramo pri mladoletnikih uporabiti kazensko pravo, smo kot družba odpovedali

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je dejal, da je zagotavljanje varnosti eden temeljnih pogojev za uspešno delovanje šolskega sistema in doseganje njegovih ciljev ter da je za učence pomemben tudi občutek varnosti. Spomnil je, da sta ministrstvo za šolstvo in notranje zadeve lani podpisala protokol o obveščanju in ukrepanju v vrtcih in šolah ob različnih grožnjah. Protokol so že posodobili in dopolnili, zdaj obveščajo tudi s sms-sporočili.

Posvet o izzivih pri spopadanju z grožnjami v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih so pripravila pristojna ministrstva s policijo. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Logaj je posebej opozoril na predlog zakona o osnovni šoli. »Še ta mesec ga bomo poslali v nadaljnjo obravnavo. V njem želimo okrepiti delovanje na vzgojnem področju, ukrepe za zagotavljanje varnosti, tudi za pregled osebnih predmetov in uporabo elektronskih naprav,« je dejal.

Nekateri ravnatelji sicer opozarjajo, da nekatere stvari v zakonu še niso jasne, denimo, kam naj dajo otroka, ki ga bodo zaradi onemogočanja pouka umaknili iz razreda, v katerih primerih to lahko storijo, kdo bo z otrokom počakal na starše oziroma delal z njim, koliko časa naj bo otrok zunaj razreda …

Na Ptuju več hišnih preiskav, eno osebo pridržali

Nasilje je bolj vidno

Minister Logaj je poudaril, da smo za rešitev nasilja med mladimi odgovorni vsi: »Šola je zgolj prostor, kjer se izrazi širša družbena klima. Ne zmore nositi odgovornosti za nasilje v celoti.« Dodal je, da je šolsko okolje v Sloveniji sicer varno. Podobno je dejal tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in zagotovil, da so varnostne razmere v Sloveniji stabilne. Kljub temu je povedal, da nismo imuni za dogodke, kakršni so se zgodili v Beogradu, Zagrebu in Pragi: »V zadnjih dneh je bilo kar nekaj groženj na slovenskih šolah.« Dodal je, da je to nova varnostna realnost in da je treba biti pripravljen.

Šole morajo najprej poklicati policijo, ta pa bo ocenila varnostno tveganje. Vlado Ilić z generalne policijske uprave (GPU) je poudaril, da je naslednji prvi ukrep takojšnja evakuacija. Če ne morejo pobegniti, se morajo zabarikadirati, uporabiti stole, mize, vse, kar lahko, je razlagal Ilić: »Otroke je treba opozoriti tudi na telefone. Ti morajo biti na tiho, da jih telefon ne izda, kje se skrivajo.« Dodal je, da je spopad s storilcem skrajna možnost, a da če ne gre drugače, če gre za življenje, je uporaba sile dovoljena.

To so res najhujši primeri, a v šolah je še veliko več medvrstniškega nasilja, ki se iz fizičnega sveta prestavlja na splet. Ali je nasilja res več ali smo zanj le bolj dovzetni oziroma je bolj vidno, je Logaj odgovoril, da zaradi ničelne tolerance do nasilja, zaradi večje prepoznavnosti teh tem v medijih in tudi zaradi večje senzibilnosti o tem več govorimo. Dodal je, da je to pomembno, saj nas vodi v preprečevanje vsakršnih oblik nasilja. Da je odgovornost medijev velika, je poudaril tudi Poklukar: »S tendecioznim poročanjem lahko naredimo več škode. Predlagam previdnost. Družbena omrežja so tista, ki generirajo, da posnetki pridejo vsepovsod.«

Mitja Muršič: Odrasli smo mladim pogosto žal mizeren zgled

Realnost

Minister Poklukar je poudaril, da je statistika jasna: »Mladoletniška kriminaliteta in nasilje sta v porastu in najti moramo odgovor, če si ne želimo v družbi imeti takšnih ravnanj, kot jih imamo pri mladoletnih. To je resen izziv za vse institucije v Sloveniji.« Dodal je, da se vzgoja začne v družini, doma. Glede na pozive za znižanje starosti za kazensko odgovornost je poudaril, da ne zagovarja, da bi mladoletnike zapirali v zapore: »Je pa treba narediti korak naprej, zakonodaja je zastarela, družbena klima se spreminja in tudi to je nova realnost na področju dela v zvezi z nasiljem v izobraževalnih sistemih.«

A eno so rešitve na papirju, drugo pa praksa. »Pri učencu petega razreda smo našli knjigo Deadly skills, po kateri naj bi bila bomba, nož obvezna oprema … Ne vemo, kdaj, v kolikšni meri po pomoč in kam. Na policijo? CSD? V prihodnje je naš načrt nenapovedan pregled torb,« je vprašala ena od svetovalnih delavk. Ogrinčev odgovor je bil pričakovan: »O kaznivem dejanju še ne moremo govoriti, ker ste našli le knjigo. Je pa treba obvestiti pristojne službe. Spremljati vedenje učenca.«

Ravnateljica celjske OŠ Lava Marijana Kolenko je bila ostra: »Želeli bi, da se končno začnemo ukvarjati z vzroki. Starše bi morali končno zadolžiti za odgovornosti. Otroci odhajajo iz našega varnega okolja s telefoni v rokah v drug svet. Trudimo se vse izpeljati, a premakne se nič. Treba se je ukvarjati z vzroki. Ne samo z družbenimi omrežji, ampak tudi s tem, kaj se dogaja tudi v družinskem okolju. Kje se rojevajo vse te ideje.«

Dodala je, da znižanje starosti za kazensko odgovornost ni rešitev: »Sem proti temu. Kje bi se to ustavilo? Ne nazadnje imamo tudi v vrtcu otroke, ki so nasilni.«