Med rekordi in zavorami slovenskega turizma

Ljubljana - Slovenski turizem se lahko že četrto leto pohvali z rekordnim poslovanjem. V iztekajočem letu je (vsaj na papirju) ustvaril za več kot petino dodatnega turističnega prometa. Že v desetih mesecih smo presegli lansko, tudi rekordno število prenočitev v državi. K temu je deloma prispeval tudi nekoliko spremenjen sistem prijave gostov. Večina turističnih delavcev je poslovala dobro. Dober je tudi trenutni turistični obisk v vseh turističnih krajih.



Še eno izjemno turistično leto je za nami. »Počasna rast enostavno ni več dovolj! Imamo pogoje, znanje, resurse in energijo, da leta 2021 dosežemo 4 milijarde evrov prilivov iz naslova izvoza potovanj. Letošnji rezultati so fantastični, saj smo že po 10 mesecih krepko presegli lanskih 12,59 milijona in dosegli 13,7 milijona prenočitev,« je ocenil minister Zdravko Počivalšek. Vse večji obisk turistov je po njegovem mnenju posledica številnih ukrepov gospodarskega ministrstva.



Pri letošnji kot vse kaže ekstremni rasti statističnih kazalcev v turizmu moramo takoj poudariti, da je precejšen delež števila prihodov in prenočitev posledica nove spletne aplikacije za prijavo eTurizem, ki jo je zahteval zakon o prijavi prebivališča in pravilnik o prijavi in odjavi gostov. Nekateri statistični podatki po posameznih občinah in področjih kažejo tudi 50 in več odstotno rast števila prenočitev. V piranski občini so večji skok prenočitev prvič opazili aprila, ko je aplikacija eTurizem postala obvezna. In medtem, ko se število hotelskih prenočitev ni bistveno spremenilo (morda za en ali dva odstotka), pa so izjemno rast (tudi več kot 40-odstotno) zabeležili pri zasebnih sobodajalcih. »Primerjava podatkov je pokazala, da smo v desetih mesecih v naši občini zabeležili za 17 odstotkov več vseh prenočitev. K takšnemu povečanju so najbolj prispevale prijave gostov zunaj hotelskega sektorja. Občina bi z večjim nadzorom prijav pri zasebnikih zagotovo upravičila strošek za inšpektorje, ki bi skrbneje nadzirali prijave gostov,« je prepričan direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel.
 

Višji obisk in turistična taksa

Rast turističnega obiska in nov sistem prijav sta vplivala, da je Ljubljana letos tudi uradno po prenočitvah prepričljivo prehitela piransko občino. Rast obiska pa bo tudi pomembno vplivala na iztržek turistične takse. Če so letos vse slovenske občine s turistično takso v prejšnjihletih iztržile 12 milijonov evrov, jih bodo zaradi novega zakona o spodbujanju turizma, zaradi višje takse in zaradi večjega obiska že v prihodnjem letu verjetno bistveno. morda celo dvakrat več. Od predvidoma 24 milijonov evrov pa jih bo četrtina (kakih 6 milijonov evrov) šlo za financiranje aktivnosti Slovenske turistične organizacije. Ljubljana bo učinek višje turistične takse beležila že letos, saj je edina v državi že poleti uvedla najvišjo možno turistično takso, ki skupaj s promocijsko znaša 3,12 evra na prenočitev.

Letošnji, ne samo statistično višji turistični obisk pa je državi prinesel predvsem višji priliv od potrošnje tujih turistov. Ta je lani znašal nekaj čez 2,4 milijarde evrov, letošnji podatki do septembra kažejo  skoraj 12- odstotno rast iz česar sklepamo, da bi se moral letošnji priliv iz izvoza potovanj povečati na približno 2,7 milijarde evrov.

Drugi  dosežek v slovenskem turizmu je po ministru Zdravku Počivalšku dejstvo, da bo država s pomočjo SID banke vzpostavila kreditno shemo v všini 160 milijonov evrov, ki bo omogočala financiranje projektov s področja turizma. Ta sredstva bodo na voljo z daljšo ročnostjo in ugodnejšimi obrestnimi merami ter 5 -letnim moratorijem. Nekaj deset milijonov pa je ministrstvo že namenilo, ali jih še bo za vrsto manjših projektov s področja turizma.  Počivalšek bi v skladu z lani oktobra sprejeto turistično strategijo rad pomagal turističnemu gospodarstvu, da bi do 2021 dogradila več tisoč dodatnih ali/in prenovljenih turističnih sob. Podobnih spodbud slovenski turizem ni užil že vsaj 10 let, skoraj toliko let je stopical na mestu in premalo vlagal v razvoj.
 

Lastništvo hotelov »kot na Kubi«

Počivalšek je v minulem letu izpostavil še dosežek, da je bila Slovenija razglašena za Evropsko gastronomsko regijo 2021 in izrazil zadovoljstvo, da vladi uspeva uresničevati ukrepe s področja zastavljene strategije privatizacije. Minister za gospodarstvo večkrat med poglavitne zavore slovenskega turizma uvršča dejstvo, da je v državni lasti kar 40 odstotkov turističnih podjetij, ki obvladujejo več kot 70 odstotkov turističnih kapacitet. »Kot na Kubi!« trdi minister za gospodarstvo.  Privatizacijo pa je zastavil v turizmu tako, da bi najprej koncentrirali lastništvo največjih in strateško pomembnih podjetij pod okrilje SDH, torej še večje državne lastnine. To zato, ker tem podjetjem menda grozi divja privatizacija, ki bi bila za slovenski turizem lahko usodna. 





Predsednik Združenja hotelirijev Slovenije Gregor Jamnik soglaša z ministrom, da bi bilo povsem nespametno, če bi eno ulico hotelov prodali enemu samemu hotelirju. »Če si sam sebi konkurenca, se nikol ne trudiš dovolj in tvoje storitve ne morejo biti tako dobre, kot če imaša zdravo konkurenco, kakšrno imamo v Ljubljani, denimo. To je povsod po svetu zlato pravilo. Zato ministra podpiram v nameri preprečevanja divje privatizacije, vendar ga hkrati opozarjam, da bi bilo nedopustno prepozno, če bi privatizacija zaradi tega zamujala več let. Tega si ne smemo dovoliti. Dobrih kupcev in strateških vlagateljev je kolikor hočete, skoraj vsak dan trkajo na naša vrata,« zatrjuje Jamnik. Vlaganja so ena od šibkih točk slovenskega turizma, Njihovo pomanjkanje pa strokovnjaki pripisujejo negotovim državnim lastnikom, ki se nikakor ne morejo obnašati kot pravi (strateški) lastniki
 

Koliko boljši časi za slovenski turizem ?

Med dosežke iztekajočega leta za turizem je profesorica s Fakultete za turistične študije Portorož dr. Maja Uran Maravić  navedla dejstvo, da je Turistično-gostinski zbornici uspelo turizem uvrstiti kot razvojno- raziskovalno področje v Strategijo pametne specializacije. »Državo smo prepričali, da je to področje, ki ga lahko in moramo raziskovati, in se bodo poslej turističnim podjetjem priznavala vlaganja za raziskave in razvoj, zaradi česar bo slovenskemu turizmu omogočen tehnološki preboj. Drugi dosežek je nov sistem kategorizacije nastanitvenih obratov. Slovenija je prešla na sistem kategorizacoije Hotel Stars, ki velja v 17 državah in bomo po kategorizaciji hotelov primerljivi z Avstrijo, Nemčijo in Švico, denimo. Tretji dosežek je, da je 20. novembra dobila prvi mednarodno priznani gastronomski vodnik Gault &  Millau, ki predstavlja 130 slovenskih restavracij in gostiln, 50 priljubljenih zbirališč, 50 vinskih kleti in 15 mikropivovarn. K temu sodi tudi dosežek kuharske mojstrice Ane Roš, ki je po lanski vrhunski lovoriki svetovne kuharske mojstrice, letos uvrstila svojo restavracijao Hiša Franko med 50 najboljših na svetu.« Med pomembne prelomnice pa Maja Uran Maravić uvršča tudi dejstvo, da je prišlo v zadnjih dveh letih do nekoliko opaznejših vlaganj na področju turistične infrastrukture.



Slovenski hotelirji se nikakor ne morejo hvaliti s tem, da dosežejo le 32 evrov prihodkov na razpoložljivo hotelsko sobo. To je tri do štirikrat manj kot pri severnih ali zahodnih sosedih. Le malo je krajev, kot denimo Portorož, ki  v večini leta dosega pomembno višje cene hotelskih sob od večine drugih slovenskih hotelov. Nerazumljivo je tudi, da kulinarika v mnogih krajih, v Portorožu, denimo, ne dosega najvišje ravni storitev. Slovenski turizem je tudi sicer ujetnik začaranega kroga splošno nizkih cen v državi, ki so tudi ovira na poti do boljših storitev v turizmu. »Če bomo želeli imeti zadovoljne goste, ki bodo veliko trošili, bomo morali imeti tudi zadovoljne, motivirane in strokovno usposobljene zaposlene. Če bodo hotela gostinska podjetja dobro poslovati, potem je formula samo ena: dobro plačilo, dobri delovni pogoji in spoštovanje,« pravi Maja Uran Maravić.