Ljubljana – Mnenje
generalnega pravobranilca Priita Pikamäea, ki je presodil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, za Sodišče ni zavezujoče, sporoča zunanji minister
Miro Cerar. Sodišče bo na podlagi njegovega mnenja le izvedlo presojo, najprej o dopustnosti postopka, o katerem so na ministrstvu prepričani, da je dopusten.
»Pravobranilčevo mnenje je šibko argumentirano, tako menijo tudi naši pravniki. Luksemburško sodišče je doslej odločilo v samo petih takšnih primerih, v katerih je ena članica EU tožila drugo. V treh primerih je sledilo mnenju pravobranilca, v dveh pa ne, zato je postopek tudi s tega vidika precej negotov,« napoveduje Cerar. Opozoril je, da je sodišče doslej odločilo samo v petih primerih, ko je članica EU tožila drugo članico, kjer je v treh primerih sledilo mnenju generalnega pravobranilca, v dveh pa ne. Zato je treba počakati na oceno sodišča, ali je tožba dopustna, saj je »postopek precej negotov«, je pojasnil. Sodišče naj bi odločilo prihodnje leto. Če bo odločilo, da je dopustna, v kar Slovenija verjame, da bo, bo nato odločalo o vsebini, poroča
STA.
Na točko nič se ne bomo vračali
»Vsi štirje se strinjamo, da mora biti slovenska politika pri tem vprašanju enotna. Meja je določena in o tem ni dvoma. Že štirikrat smo v Zagreb poslali noto za ustanovitev komisije za implementacijo arbitražne razsodbe, ki je edina merodajna. Rok za odgovor na četrto noto še ni potekel. Slovenija ne sprejema morebitnih predlogov o vrnitvi na točko nič in o bilateralnih dogovorih o meji. Pri implementaciji smo neomajni,« je na srečanju štirih predsednikov povedal premier
Marjan Šarec.
Na vprašanje
Dela, ali bi moral zunanji minister – če sodišče na koncu odloči, da ni pristojno – odstopiti, ker je pri vložitvi tožbe proti Hrvaški vztrajal, ni hotel konkretno odgovoriti. »To je bila politična odločitev, konsenz politike je bil, da se ta tožba vloži. Ne vemo, kako bo na koncu sicer odločilo sodišče. Ko je kdo na vodilnem položaju, se odloči, kot se odloči.«
Borut Pahor. FOTO: Leon Vidic/Delo
Predsednik republike
Borut Pahor poudarja, da je arbitraža določila mejo, zato tega ne more spremeniti niti današnje stališče pravobranilca. »Sosednji Hrvaški znova predlagamo, da obe državi ustanovita komisijo, da bosta obe na kopnem določili mejo. Glede tega je treba pokazati dovolj vztrajnosti in odločnosti,« svetuje. Slovenija pa pri tem po njegovih besedah išče načine, da bodo po pravni odločitvi rešene vse okoliščine, ampak ne glede vprašanja meje, ki je že določena. Prav tako ne podpira enostranskih korakov, saj meni, da smo do uveljavitve sposobni priti po mirni poti. Morda bo sicer terjalo več časa, a se bo hrvaški sabor po njegovem mnenju v prihodnje premislil.
Predsednika državnega zbora
Dejana Židana veseli enotnost med predsedniki. Tudi sam ponavlja, da je meja določena, ter da je dober vsak korak, ki pripomore k njeni implementaciji.
Na potezi Hrvaška
Če bo Sodišče EU tožbo, ki smo jo sprožili, ker je hrvaška stran z nespoštovanjem arbitražne odločbe in mednarodnega prava kršila tudi pravo EU, dopustilo, bo postopek nadaljevalo in sprejelo vsebinsko odločitev. Če se bo postopek iztekel v našo korist, bo to pritisk na sosednjo državo, da vendarle izvede arbitražno odločitev, razmišlja prvi mož slovenske diplomacije.
Nikakor pa odločanje ne bo imelo nobenega vpliva na veljavnost arbitražne odločbe. »To smo trdili ves čas, še preden smo tožbo vložili. Slovenci moramo pokazati neko samozavest, vsi argumenti so na naši strani,« je še dejal Cerar. To dokončno zavezujočo odločbo bi državi morali izvršiti. Medtem ko je morska meja jasno določena, bo na kopnem s sosednjo državo nekatere stvari treba še urediti, vendar se sprašuje, kdaj bo tudi Hrvaška spoznala, da potrebujemo demarkacijsko skupino, ki se bo spopadla s tem.
Cerar o planu B:
»Plana B ni treba imeti, obstaja plan A, ki je popolnoma jasen: Hrvaška mora uresničiti arbitražno odločbo. Vedno se lahko neka močna država, danes Hrvaška, jutri Poljska ali pa Nemčija, odloči, da prava ne bo spoštovala. Lahko vloži pritožbo na pritožbo, a takšna članica si ne zasluži mesta v EU. Skupnost lahko konstruktivno deluje le, če vsi akterji spoštujejo odločitve sodišč, saj je to civilizacijska norma. Nasprotno, če državno, evropsko in mednarodno pravo ne prevlada, potem je argument prava nadvladan z argumentom politične moči. Mi moramo samo vztrajati, politika in nacija morata biti enotni. Če tokrat ne bomo dovolj samozavestni in enotni, bomo naredili škodo vladavini prava.«
Edinstvena zadeva, njen razplet težko napovedati
Janja Hojnik. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Takšna odločitev je za Slovenijo nepričakovana, ocenjuje
Janja Hojnik, strokovnjakinja za pravo EU z mariborske pravne fakultete: »Seveda je vprašanje pravno zahtevno, kot sem že večkrat poudarjala, primer je edinstven, saj nimamo drugih podobnih primerov, na katere bi se lahko opirali pri napovedovanju odločitev.« Prepričana je, da so tudi v senatu Sodišča EU mnenja različna, zato bo treba na končno odločitev počakati do konca zime.
»Verjetno bodo preučili vse tehtne predloge, zlasti tisti del glede neizvršene meje, kjer se bere, kot da meje med Slovenijo in Hrvaško na neki način ni. Predvsem je treba počakati na Sodišče EU, sploh v takšni, kot pravim, edinstveni zadevi, kjer nimamo neke ustaljene sodne prakse, po kateri bi lahko sklepali, kakšna naj bi bila odločitev sodišča,« napoveduje predavateljica in dodaja, da Sodišče pogosto sledi odločitvam generalnih pravobranilcev, ne pa zmeraj.
Za opozicijo odločitev pričakovana
Na odločitev pravobranilca se odzivajo tudi politiki. Evropski poslanec
Milan Zver (SDS) opozarja predvsem na finančne posledice arbitraže.
Njegova strankarska kolegica
Romana Tomc, prav tako evroposlanka, opozarja na amaterstvo slovenske zunanje politike.
Tudi predsednik SDS in poslanec
Janez Janša izpostavlja visoke stroške.
Predsednik in poslanec SNS
Zmago Jelinčič je prepričan, da sodišče za to vprašanje tako ali tako ni pristojno.
Evropska poslanka
Tanja Fajon (SD) medtem Hrvaško poziva k implementaciji arbitražne razsodbe.
»Udarec za Ljubljano«
Hrvaška predsednica
Kolinda Grabar-Kitarović je na twitterju zapisala, da je generalni pravobranilec Priit Pikamäe s svojim mnenjem o tožbi Slovenije proti Hrvaški glede arbitraže potrdil hrvaško stališče.
Po njenih besedah sodišče EU ni pristojno za odločanje o mejnem sporu, ki ni povezan s pravom EU. Znova je poudarila, da je arbitraža mrtva in da je Slovenija sama priznala svoja škandalozna dejanja, ki so privedla do propada arbitražnega postopka. Ponovila je stališče Hrvaške, da je edina trajna rešitev za spor o meji dialog in dvostranska pogajanja. Sklenila je z ugotovitvijo: »Prej ko Slovenija to spozna, prej bomo rešili to vprašanje«.
Hrvaški mediji so objavili novico na naslovnicah, poročilo o mnenju generalnega provobranilca Priita Pikamäeja pa so opremili z naslovi kot so: »Udarec za Ljubljano«, »Prelomni trenutek v slovenski ofenzivi proti Hrvaški«, »Sodišče EU ni pristojno za slovensko tožbo proti Hrvaški« in »Meja med Hrvaško in Slovenijo ni določena«.
Kot so pojasnili, na podlagi mnenja pravobranilca še ni mogoče sklepati o sodbi sodišča EU, saj mu sodniki lahko sledijo, lahko pa tudi ne, ker mnenje pravobranilca ni obvezujoče.
Po oceni
Jutarnjega lista torkova izjava premiera Marjana Šarca, da ničesar ne pričakuje od mnenja pravobranilca, pomeni, da je Slovenija, kot v primeru arbitraže, vnaprej vedela za rezultat. Kot še navaja časnik, se tokrat za spremembo ni zatekla v nedovoljene obveščevalne aktivnosti, ampak se zaveda, da njena tožba nima nobenih resnih možnosti.
Po poročanju časnika
Večernji list je državna sekretarka na hrvaškem zunanjem ministrstvu
Andreja Metelko-Zgombić danes izjavila: »Generalni pravobranilec je sprejel je vse naše argumente«. Kot je pojasnila, je pravobranilec potrdil tako to, da meje med državami niso v pristojnosti sodišča EU, kot tudi, da meja med Hrvaško in Slovenijo ni določena. »Prav to Hrvaška ves čas trdi,« je še dejala.
Komentarji