Manj obiskov inšpektorjev, več prehranskih škandalov

Afera z neustreznim mesom v avstrijski klavnici, ki je bilo razposlano v šest držav, in afera z dodajanjem nedovoljenega aditiva čevapčičem v slovenskih trgovskih centrih sta pokazali na pomen uradnih inšpekcijskih nadzorov, kadar odpove notranji nadzor v živilskih obratih. Skrb vzbujajoče pa je, da se število teh nadzorov, tudi na področjih, kjer je zagotavljanje varnosti hrane ključno za preprečevanje zdravstvenih tveganj pri potrošnikih, zmanjšuje.

Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je pristojna za nadzor nad živili, živilskimi in gostinskimi obrati, podatkov o nadzoru v obliki števila vseh pregledanih obratov na področju živil in števila pregledanih živil niso podali. Pojasnili so, da podatkov o nadzoru obratov ne evidentirajo v takšni obliki, vzorce živil pa odvzemajo na različnih stopnjah agroživilske verige, preverjajo jih na več parametrov in glede na različne vsebine (kakovost, označenost, sledljivost, poreklo, trditve ...).




 

Vzorčenj živil več, pregledov obratov manj

Postregli pa so s podatkoma o številu zapisnikov o odvzemih vzorcev živil v prometu v obdobju 2014–2019 in številu zapisnikov o prvih pregledih obratov. Število zapisnikov o odvzemih vzorcev živil se rahlo povečuje, medtem ko se je število prvih pregledov obratov precej zmanjšalo. Leta 2014 jih je bilo skoraj 6000, letos do konca oktobra komaj nekaj več kot 4000. Vseh obratov na področju živil je okoli 110.000.

Podatki odsevajo sliko iz poročila inšpekcijskega sveta, ki navaja, da trend števila odvzetih vzorcev živil v obdobju 2014–2019 kaže rahlo povečanje, trend števila opravljenih pregledov živilskih obratov pa rahlo zmanjšanje. Podatka skupaj sestavljata kazalnik nadzora. Proračunska sredstva za delovanje uprave se od leta 2014 malenkostno povečujejo, prav tako sredstva za nadzor in monitoring živil in krme, vendar si jih na upravi želijo več, »saj se ves čas pojavljajo nova tveganja, ki jim je treba slediti tudi pri nadzoru«, pojasnjujejo.



Inšpekcijski svet že več let opozarja na premajhno število inšpektorjev in visoko povprečno starost. »Kadrovski načrti ne sledijo obsegu obveznega nadzora, ki se zaradi gospodarske rasti vsako leto povečuje,« so zapisali v poročilu za lani. Razkorak je najbolj opazen pri obratih na področju živil živalskega izvora, kamor spadajo tudi klavnice. Število teh obratov se je od leta 2008 podvojilo (z 283 na 579), medtem ko se je število inšpektorjev za hrano od leta 2014 povečalo le za dva (na 68), število uradnih veterinarjev, ki delujejo na področju živil, pa za sedem (na 90).


 

Nadzor se najbolj krči pri obratih z največjim tveganjem

Pregledi v obratih za predelavo živil živalskega izvora, ki so najbolj tvegana z vidika morebitnih okužb, predstavljajo glavni delež nadzorov uprave za varno hrano. Uradni veterinarji pregledajo vsako zaklano žival, pri perutnini in kuncih pa vsako pošiljko živali. Živali pregledajo pred klanjem in po njem z zarezovanjem in s predpisanim odvzemom vzorcev ter z vzorčenjem ob sumu na zdravstveno neustreznost.

Pregledujejo se tudi sami obrati za predelavo živil živalskega izvora. Za vsakega je glede na kriterije tveganja določena frekvenca nadzora; tisti z manjšim tveganjem se pregledujejo do enkrat na leto, tisti z največjim pa vsak mesec. Skrb vzbujajoče je, da se je najbolj zmanjšal delež rednih nadzorov prav v obratih z najvišjim tveganjem, kot so klavnice. Če so leta 2010 inšpektorji vsak mesec pregledali slabih sedem odstotkov teh obratov, so leta 2017 le še tri odstotke. Poročilo inšpekcijskega sveta o uspešnosti delovanja uprave za varno hrano za lani pa ugotavlja, da so bili načrtovani inšpekcijski nadzori realizirani v povprečju v 88 odstotkih, a so bili učinkoviti, saj so bili slovenski potrošniki »pravočasno in primerno obveščeni o vseh tveganjih, ki so bila odkrita v postopkih nadzora«. Največ, 32 odstotkov vseh odobrenih obratov za predelavo živil živalskega izvora, je bilo redno nadzorovanih dvakrat letno.



Pri nadzoru maloprodaje in mesnic so inšpektorji največ neskladnosti ugotovili pri označevanju. V klavnicah je bilo največ kršitev glede upoštevanja mikrobiološke varnosti (brisi trupov) in higiene klanja, v obratih, ki ne izvajajo klanja, pa največ neskladnosti glede izpolnjevanja higiensko-tehničnih zahtev.

Poročilo inšpekcijskega sveta o uspešnosti delovanje uprave za varno hrano za leto 2018 sicer ugotavlja, da so bili načrtovani inšpekcijski nadzori realizirani v povprečju v 88 odstotkih, a so bili učinkoviti, saj so bili slovenski potrošniki »pravočasno in primerno obveščeni o vseh tveganjih, ki so bila odkrita v postopkih nadzora«.