Manj bo druženja in več nadzora

Ljubljana – Epidemiološka slika se v Sloveniji še naprej slabša, vlada utemeljuje zaostrovanje ukrepov za omejitev širjenja virusa sars-cov-2. Od danes bo začasno prepovedano zbiranje več kot deset ljudi.

Ob 1607 testiranjih je bilo v torek potrjenih 24 novih okužb s koronavirusom. Aktivnih je 223 primerov, 14 ljudi je v bolnišnici, nihče od njih ne potrebuje intenzivne nege. Vlada je včeraj sprejela odlok, s katerim je domove za starejše občane, varstveno-delovne centre in zapore razglasila za ogrožena območja, spet pa je omejila zbiranje ljudi, in sicer na največ deset.

Pikniki z več kot desetimi ljudmi le s seznami

 
Če ste za prihodnji konec tedna načrtovali piknik, vam ga novi vladni odlok, ki omejuje zbiranja ljudi na deset, izrecno ne prepoveduje. Boste pa morali sestaviti njihov seznam. Izjemoma je torej dovoljeno zbiranje do največ 50 ljudi, vendar pod pogojem, da sklicatelj zbiranja obvezno vodi seznam navzočih, s podatki o njihovih imenih, naslovu, telefonski številki, časom in krajem zbiranja, pri čemer mora, na primer, navesti, ali gre za odprt ali zaprt prostor.

Ta seznam naj bi bil namenjen temu, da bi ob morebitni okužbi katerega od udeležencev epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko hitro našli vse, s katerimi je bil okuženi v stiku. Če po enem mesecu od druženja NIJZ ne bi zahteval seznama, ga sklicatelj uniči.

S spremembo odloka vlada prepoveduje tudi vse shode in prireditve, ne glede na število udeležencev, če ni mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje med ljudmi, skladno z navodili NIJZ, kot so veselice in plesi, prepoved zbiranja v nočnih klubih in diskotekah pa velja še iz časov prvega vala epidemije. Še naprej so dovoljene organizirane športne in kulturne prireditve z do 500 udeleženimi (brez nastopajočih), če se lahko zagotovi minimalna varnostna razdalja in ima organizator pozitivno mnenje NIJZ. Izjema ne velja, je poudarjeno v sporočilu vlade, za shode, ne glede na to, ali so organizirani ali ne. Omejitev pa ne zadeva maš v cerkvah. »Najmanj me skrbijo dogodki, ki jih organizira RKC,« je komentiral vladni govorec Jelko Kacin.

Spremembe na mejah

Vlada je spremenila še en odlok, in sicer glede vročanja odločb o karanteni. Za ljudi, ki prihajajo iz držav, uvrščenih na rdeči seznam, je vstop v Slovenijo še naprej mogoč le na določenih mejnih prehodih oziroma kontrolnih točkah, in sicer Gruškovje, Obrežje, Metlika in Jelšane na meji s Hrvaško, Pince na meji z Madžarsko ter na letališču Jožeta Pučnika. Novost pa je to, da bodo pooblaščenci ministrstva za zdravje neprekinjeno 24 ur odločbe izdajali le na Obrežju, drugod pa med 6. in 22. uro. Razširili so seznam dokazov, ki jih je mogoče predložiti kot dokaz bivanja na Hrvaškem.

Ali Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška zapirala meje s Srbijo in BiH? »Ne dvomim, da bo Hrvaška po včerajšnjih dogodkih v Beogradu in razmerah, kakršne so, gotovo ukrepala v korist svoje verodostojnosti, predvsem pa, da zaščiti zdravje svojih državljanov in drugih, ki so na njenem ozemlju,« je odgovoril Kacin.

Zahteven nadzor karanten

Kar 95 odstotkov vseh odločb o karanteni je bilo v zadnjih dneh izdanih na teh mejnih prehodih, zdravstveni inšpektorat pa je začel njihovo spoštovanje tudi množično preverjati. V torek so tako, tudi ob spremstvu policije, opravili 446 nadzorov – 372 ljudi je odločbo upoštevalo, šest jih ni bilo na lokaciji, na petih naslovih dostop ni bil mogoč, 18 jih je navedlo napačen naslov, 18 jih ni odprlo vrat, 27 ljudi pa ni bilo mogoče najti, ker niso navedli številke stanovanja v bloku. Posameznik, ki ne ravna skladno z ukrepom karantene, je po zakonu o nalezljivih boleznih lahko kaznovan z globo od 400 do 4000 evrov, če se izkaže, da je nekdo namenoma sporočil napačne podatke, pa zaradi suma storitve kaznivega dejanja postopek prevzame policija.

Kacin je potrdil, da vlada razmišlja o dodatnih omejitvah za lokale, najbrž v smeri krajšega delovnega časa, za zdaj pa bodo poostrili nadzor nad njimi. »Najbolj se bojimo zasebnih zabav in maturantskih izletov. Z ozaveščanjem želimo vplivati, da bi jih bilo čim manj,« je dejal Kacin, infektologinja dr. Mateja Logar pa je dejstvo, da mladi odhajajo na maturantske izlete, označila za zelo neodgovorno dejanje organizatorjev, staršev in dijakov.