Majhen nadzor nad hitrim testiranjem

Na seznamu izvajalcev hitrih testiranj je poleg javnih zdravstvenih ustanov in koncesionarjev še 123 zasebnikov. Zdravstveni inšpektorji jih očitno redko obiščejo: na začetku leta so opravili enajst nadzorov hitrega testiranja na smučiščih in obravnavali več prijav, pri čemer niso navedli njihovega skupnega števila. Neskladnosti so ugotovili v le enem primeru.

Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom sars-cov-2 določa izvajanje splošnih in posebnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z omenjenim virusom in velja od 1. januarja 2021. Določa tudi izvajalce presejalnega programa. Ti morajo imeti dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti oziroma koncesijo za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Uredba določa tudi, da če preiskav ni mogoče zagotoviti v lastni organizaciji, se v testiranje lahko vključijo tudi drugi izvajalci, ki izpolnjujejo določene pogoje. Tako izvajalec lahko sklene pogodbo o sodelovanju z drugim izvajalcem (podizvajalcem), pogoje v zvezi s tem pa preverja ministrstvo za zdravje. Pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS (ZIRS) so na podlagi zakona o zdravstveni dejavnosti vezane na pogoj dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

Nadzori

Inšpektorat je na začetku tega leta izvajal nadzor na smučiščih na podlagi Odloka o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, ki je določal, da je obratovanje žičniških naprav in njim pripadajočih smučarskih prog dovoljeno pod pogojem, da upravljavec naprav zagotovi testiranje na virus sars-cov-2 s testi HAG v organizaciji pooblaščenega izvajalca na vstopni točki na smučišče. Opravili so 11 nadzorov izvajalcev testiranja. Neskladnosti niso ugotovili, saj so testiranje izvajali izvajalci z izpolnjenimi pogoji (izdano dovoljenje, sklep).

V zvezi z izvajanjem testiranja s strani izvajalcev, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (dovoljenje, sklep), so prejeli pet prijav. Neskladnosti so ugotovili v enem primeru, izdana je bila ureditvena odločba.

Obravnavali so tudi več prijav, ki so se nanašale na izvajanje testiranja. Prijavitelje je zmotilo, da je izvajalec za plačilo izdal samo potrdilo, testiranja pa ni opravil, da se je testiranje izvajalo na neprimerni lokaciji, da je bil odnos osebe, ki je jemala bris, neustrezen, da je bilo odčitavanje testa nestrokovno. Pri obravnavi teh prijav ZIRS ni ugotovil neskladnosti.

Prijavo, ki se je nanašala na domnevno dvojno zaračunavanje testiranja, so podali v pristojno reševanje na ministrstvo za zdravje.

V podjetju Gromed so uvedli nadzor nad izvajanjem hitrega testiranja, ki pa se še izvaja.

Da bi hitro testiranje dvojno zaračunali – nekemu podjetju in še v okviru množičnega testiranja –, je Matej Svetec, lastnik in zastopnik podjetja Gromed, ostro zanikal. Dejal je, da nikdar niso zaračunali nobene storitve dvakrat: »Če je podjetje opravilo določene storitve za posamično podjetje na podlagi poslovnega dogovora, potem za te storitve ni bremenilo proračuna.
Kakršnekoli drugačne informacije so napačne in neresnične. Naše podjetje posluje skladno z veljavnimi predpisi in pošteno. Ker v podjetju nismo seznanjeni, da bi proti nam potekal kakršenkoli postopek ministrstva, zadeve podrobneje ne moremo komentirati.« Na ministrstvu za zdravje niso glede domnevnega dvojnega zaračunavanja storitev, prejeli nobene prijave zoper podjetje Gromed. Pojasnilo, na kateri subjekt se je prijava nanašala, še čakamo.