Majhen delež v prezasedenih zaporih

V Sloveniji je januarja lani zaporno kazen prestajalo 1449 ljudi, kar je 69 na 100.000 prebivalcev. To državo uvršča med tiste z najnižjim deležem med članicami Sveta Evrope, kaže letno poročilo raziskovalne skupine Space z Univerze v Lozani. Hkrati pa je v skupini držav z najbolj prezasedenimi zapori, kar naj bi, po napovedih ministrstva za pravosodje, vsaj delno rešili v prihodnjih letih z gradnjo in obnovami objektov.

V 48 državah Sveta Evrope je bilo 31. januarja 2020 nekaj več kot 1,5 milijona zapornikov, skoraj tretjina med njimi je kazen prestajala v Rusiji, med članicami EU je bila na prvem mestu Poljska s 74.130 zaporniki, za nekdanjo članico Veliko Britanijo (82.868).

V povprečju je bilo v zaporih držav članic 103,2 človeka na 100.000 prebivalcev, največ v Turčiji (357) in Rusiji (356), med članicami EU pa v Litvi (220) in na Češkem (197). Slovenija se je znašla na drugem koncu lestvice, v družbi s skandinavskimi državami. V zadnjih desetih letih se je število zapornikov pri nas zvišalo za 4,8 odstotka.

Tudi kadrovsko povprečno

Kljub številnim opozorilom o pomanjkanju kadra v zavodih za prestajanje kazni pri nas, ki se vrstijo že več let, podatki kažejo, da tudi drugod po članicah Sveta Evrope večinoma ni kaj dosti bolje. V Sloveniji je bilo konec januarja lani v teh institucijah zaposlenih 869 ljudi, kar pomeni 1,7 zapornika na enega paznika, evropsko povprečje pa je 1,6. Se je pa razmerje v primerjavi z letom 2019 nekoliko izboljšalo, saj je takrat znašalo 2,2 zaprta na enega zaposlenega.



Mediana zasedenosti kapacitet v obravnavanih državah je bila 90,3 zapornika na sto razpoložljivih mest. Med 14 državami, v katerih se spopadajo s prezasedenostjo zaporov, je tudi Slovenija: našteli so 109 zapornikov na 100 predvidenih mestih. Primerjava s preteklimi leti kaže na trend rasti, saj je bilo leta 2019 razmerje 104,3 na 100, leta 2018 pa 100,5 na 100.

Spolno neuravnoteženo

V obdobju, ki ga obravnava poročilo Space, je v Sloveniji zaporno kazen prestajalo 69 žensk, kar je 4,8-odstotni delež. Približno takšno je razmerje med spoloma tudi v mediani proučevanih držav – 4,9 odstotka vse zaporniške populacije, konkretno 87.367 je žensk.

Mediana starost oseb na prestajanju kazni je bila 36 let, približno 15 odstotkov pa je bilo starejših od 50 let. Med članicami, kjer je delež starejših posebno visok, je tudi Slovenija, s skoraj 19 odstotki zapornikov, starejšimi od 50 let.
Od evropskega povprečja, ki je 15,4 odstotka, Slovenija odstopa tudi po deležu tujcev v zapornih. Ti predstavljajo skoraj 29 odstotkov zaporniške populacije.

Približno 22 odstotkov zaprtih po članicah Sveta Evrope še ni obsojenih oziroma na prestajanju končne kazni, temveč so še v priporu. Tudi pri tej statistiki naša država odstopa navzgor, s slabimi 28 odstotki pripornikov.
Povprečno trajanje kazni je pri nas bilo 12,7 meseca, 18,5 odstotka zapornikov je bilo obsojenih na manj kot eno leto, 35 odstotkov na 12 mesecev do tri leta, 16,6 odstotka na tri do pet let in tudi na pet do deset let. V evropskih zaporih je bilo leta 2019 29.209 ljudi obsojenih na dosmrtno ječo.



V veliki večini držav prevladujejo kaznjenci zaradi dejanj, povezanih z drogami. V Sloveniji pa jih je največ, skoraj tretjina, zaprtih zaradi kraj oziroma tatvin, petina pa zaradi kaznivih dejanj finančne oziroma gospodarske narave.

Proračun, namenjen zavodom za prestajanje kazni, je leta 2019 znašal skoraj 47,6 milijona evrov, povprečen strošek za zapornika na dan pa je bil 90 evrov, kar je precej več od evropske srednje vrednosti 64,4 evra, a hkrati neprimerljivo več kot v Rusiji (2,8) in precej manj kot na Švedskem in Norveškem (300 evrov).

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da sta v teku dve investiciji, in sicer adaptacija in novogradnja ženskega zapora na Igu ter novogradnja moškega zapora na Dobrunjah. Poudarjajo pa tudi, da poročilo izpostavlja slovenske zapore kot tiste z najmanj samomori in najmanj pobegi, kar je, po njihovem prepričanju, izraz kakovostnega strokovnega dela z zaprtimi osebami.