Luki za vsako desetletje dolžan več kot milijon evrov

»Prišli so računi za elektriko, vodo, telefon, a jih ne morem plačati. Na računu imam 0,0 evra,« pravi Boris Bradač, nekdanji predstavnik delavcev v nadzornem svetu Luke Koper, ko jo je vodil Robert Časar. Je eden od osmih Luških nadzornikov, ki jih je zaradi soglasja tedanji upravi za nakup deleža slovaške logistične družbe doletela odškodninska tožba, s katero jih Luka terja za 16 milijonov evrov z dodatnimi obrestmi.

Po besedah Marka Globevnika, odvetnika, ki zastopa tri nekdanje nadzornike iz vrst predstavnikov delavcev, je sklep o izvršbi, ki je prispel na dan 6. oktobra letos, vseboval skupno terjatev v višini 37.545.303,86 evra. Za nekdanje nadzornike – poleg že omenjenega Bradača še Marjan Bezjak, Orjano Ban, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel – je koprsko višje sodišče presodilo, da so odgovorni za poslovno škodo Luke.

Nekdanji žerjavist in voznik lokomotive

Boris Bradač je v Luki Koper zaposlen 40 let, kar pomeni – glede na znesek, za katerega ga terjajo –, da je v podjetju za vsakih deset let dolžan več kot milijon evrov (skupno je trenutno dolžan 4,6 milijona evrov, obresti pa vsak dan tečejo naprej). »Sem nekaj mesecev pred upokojitvijo, v Luki pa sem bil žerjavist in nato voznik lokomotive,« je dejal. Odločitve sodišča nikakor ne more razumeti, saj so nadzorniki potrdili posel, za katerega sta – poleg uprave – jamčila pravna služba podjetja in zunanja revizija.

»Šlo je za logistično družbo, ki še danes posluje, priložnost pa se je obetala zaradi odprtja vzhodnih trgov. Če je denar, namenjen za naložbo, šel kam drugam, mora to preiskati policija. Če nadaljnja vodstva Luke niso znala izkoristiti tega posla, to prav tako nas ne zadeva,« meni. Neverjetno se mu tudi zdi, da morajo nositi breme te odškodnine le nadzorniki, medtem ko se za Roberta Časarja in njegovo upravo (člani so bili še Aldo in Marjan Babič ter Boris Marzi) sploh še ni začel odškodninski postopek. Ta namreč stoji zaradi poteka kazenskega postopka v zvezi s to isto zadevo.

Luka ni počakala na odločitev o reviziji

Odvetnik Marko Globevnik je pojasnil, da so tožene stranke na vrhovno sodišče vložile predlog za dopustitev revizije proti sodbi višjega sodišča, ki je potrdilo sodbo prve stopnje. »Vrhovno sodišče o dopustitvi revizije še ni odločalo in ne vem, kdaj bo,« je omenil. Že pred tem pa je Globevnik v imenu treh nekdanjih nadzornikov, ki jih zastopa, pisal predsednici uprave Luke Koper Nevenki Kržan in predsedniku nadzornega sveta Mirku Bandlju, naj z vložitvijo izvršbe počakajo, dokler vrhovno sodišče ne odloči o dopustitvi revizije. Če bi jo dopustilo, pa, dokler ta ne bo zaključena. »Nismo dobili nobenega odgovora. Izvršbo so vložili. Obrnili smo se tudi na odvetniško družbo Čeferin, ki zastopa Luko Koper, da naj v izvršbi predlaga odlog iz istih razlogov, in tudi na to do zdaj nismo dobili nobenega odgovora,« pravi Globevnik. Nadzornikom trenutno grozi, da bodo morali predlagati osebni stečaj, Luka pa se pri tako visoki terjatvi predvidoma ne bo poplačala v omembe vrednem znesku.

Zdaj nadzornikom preostane čakati na odločitev vrhovnega sodišča glede revizije. Če pri tem ne bodo uspešni, jih predvidoma čaka osebni stečaj. Ne glede na to pa imajo še možnost pritožbe na ustavno in nato še na evropsko sodišče. 

Iz Luke Koper so sporočili, da je bila njihova uprava dolžna ob pravnomočnosti sodne odločbe poskrbeti za izterjavo dolga. Če tega ne bi storila, ne bi spoštovala veljavne zakonodaje in bi bila odgovorna za oškodovanje družbe.

Najvišja odškodnina v Sloveniji doslej

Da tako visoke odškodnine, ki bi jo sodišče določilo za plačilo nadzornikom v zgodovini Sloveniji še ni bilo, potrjuje dr. Šime Ivanjko, strokovnjak za korporativno upravljanje v podjetjih. Opozarja pa, da se številni podobni primeri dogajajo povsod po svetu. »Biti član nadzornega sveta je izjemno zahtevno in odgovorno, česar se v preteklosti v Sloveniji nismo zavedali. Veliko je bilo tudi političnega kadrovanja sploh v državnih podjetjih. To, da nadzorniki niso bili zavarovani za odškodninsko odgovornost, je bilo zanje izjemno tvegano, saj je vendar jasno, da odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem,« poudari.    

Odškodninska odgovornost članov nadzornih svetov, ki so jo doslej mnogi obravnavali kot abstraktno, je postala zelo konkretna, je za Delo pred časom povedal tudi predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek. Po zakonu o gospodarskih družbah so namreč nadzorniki solidarno odgovorni za nastalo škodo, ki je posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo vestno ravnanje.