Logar: Stranke nam niso ustanovili drugi

»Slovenija potrebuje neko novo paradigmo v politiki, predvsem v smeri krepitve medsebojnega sodelovanja. Nova stranka Demokrati bo poudarjala politično širino. Je tehnični kongres predvsem zato, ker moramo izpolniti določene naloge da se lahko dejansko ustanovimo. Vzdušje, ki ga čutim v tej dvorani, je zelo pozitivno, kar je dober začetek,« je na kongresu, ki poteka ekspresno, povedal Anže Logar.

Ustanovni kongres Demokratov. Maribor, 16. 11. 2024 FOTO: Voranc Vogel

»Mi bomo prestopali politične bregove, mi bomo sodelovali z vsemi, ki dobro v srcu mislijo, z vsemi, ki želijo Slovenijo potegniti naprej,« je povedal Logar in dodal, da se razlikujejo z drugimi strankami, ki so nastajale ponavadi tik pred volitvami. Govoril je o široki koaliciji, ki da se bo poenotila na petih ključnih točkah, njen cilj pa bo Slovenijo preoblikovati v uspešno državo. »Političnim kombinatorikam bi se izognil. Naslednje volitve bodo pokazale krvno sliko slovenskega volilnega telesa in tisto bo podlaga za koalicije. Z Gibanjem Svoboda nima težav sodelovati,« je še povedal Logar.

Na kongresu ni prisoten mariborski poslanec Dejan Kaloh, ki je skupaj z Logarjem in Evo Irgl izstopil iz stranke SDS, napovedovalo pa se je, da bodo vsi trije ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev. Z nepristopom Kaloha ta načrt trenutno ni izvedljiv, saj so potrebni trije poslanci za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih. Pred kongresom je Logar povedal, da je Kaloh svoj vstop v stranko Demokrati v sklepni fazi priprav na kongres pogojeval s podpredsedniškim mestom v stranki. Na takšno pogojevanje Logar ni pristal.

Največ zanimanja pri ustanavljanju stranke je poželo vprašanje, kdo vse se bo pridružil Demokratom ob ustanovitvi, predvsem pa, kako daleč prek sredine bo kadrovsko segel Logar. V svet stranke, ki šteje 20 članov, sta bila izvoljena bivša ministra Mark Boris Andrijanič in Senko Pličanič. Tesni Logarjevi zaveznici, Eva Irgl in bivša evropska poslanka Romana Jordan, ki je lani tudi izstopila iz SDS, sta postali članici izvršilnega odbora. V njem sta tudi podjetnika Mirko Požar, pa Primož Novak, ki je nedavno izstopil iz Gibanja Svoboda. Član stranke je postal tudi Boris Novak, bivši direktor Pošte Slovenije.

Med delegati kongresa je tudi nekaj Logarjevih sopotnikov iz Platforme Sodelovanja, denimo, ustavni pravnik Matej Avbelj in ekonomist Igor Masten. Ni pa v Mariboru direktorja Beletrine Mitje Čandra, pa tudi ne člana SD in bivšega ministra Jerneja Pikala, ki sta bila aktivna v Platformi Sodelovanja.

Ker ustanovitev stranke Demokrati neprestano spremljajo špekulacije, da je le satelit stranke SDS, je Logar v Mariboru zatrdil, da jim stranke niso ustanovili drugi. Vsem, ki se želi priključiti njegovi strani, sporoča, da »kdo išče bližnjico do funkcij, naj srečo iščejo drugje«.

Naslednji prioritetni koraki, ki čakajo Logarja na čelu stranke, je oblikovanje močne regijsko mrežo in priprava programa. Po statutu bo Logar predlagal še tri člane izvršilnega odbora, poleg tega pa še tri podpredsednike.

»V Platformi Sodelovanja bo delo potekalo naprej, izvajala bo programe in projekte. Sam se bom v doglednem času umaknil iz vodenja platforme,« je napovedal Logar.

Program tretjega stebra

Program stranke je napisan na 45 straneh ne preveč gostobesednega teksta. Osnovnim vrednotam stranke sledijo programske smernice za ključna področja družbenega in političnega življenja v Sloveniji. Program, ki tu in tam vsebuje tudi nekaj konkretnejših ukrepov, je spisan za naslednje desetletje, do leta 2034.

FOTO: Voranc Vogel

»V roku enega leta bo sprejet celostni program, ki bo tudi volilni program stranke za naslednje volitve,« napoveduje Logar, ki pravi, da ima njegova stranka približno leto in pol za priprave na volitve. To pomeni, da s somišljeniki računa, da bodo naslednje parlamentarne volitve redne, torej spomladi leta 2026. »Čas je veliko programsko koalicijo v Sloveniji,« ocenjuje Logar.

Osnova za program stranke Demokrati so programska izhodišča strokovnih svetov Platforme sodelovanja, o posameznih tematikah pa so se v stranki posvetovali tudi z zunanjimi strokovnjaki. Cilj nove stranke na desni sredini je »oblikovati močan politični tretji steber s poudarkom na skupnih programskih izhodiščih za prihodnji razvoj Slovenije. Politična širina predstavlja najboljši temelj za stabilen in trajnosten razvoj države ter skupnosti.«

Demokrati se zavzemajo za politiko sodelovanja in zmernosti ter nasprotujejo vsem oblikam ekstremizma. Logar se je že izjasnil, da je zanj ekstremna stranka Levica, ne pa SDS na drugi strani političnega spektra.

Politične vrednote nove stranke, kot so svoboda, odgovornost, trajnost, uspeh, solidarnost, sorazmernost, subsidiarnost in pravičnost, se umeščajo v libertarno politično izročilo: »Za nas so človekova svoboda, pravica do lastnega mnenja, aktivna udeležba v družbi in solidarnost temeljne vrednote, ki jih je treba nenehno negovati.« Desno od sredine pa Logarjeve demokrate umešča močan poudarek na družini. Družina je zanje »izvor, temelj in prihodnost naše države. Brez nje ni trdne povezanosti med ljudmi in državo.«

Ustanovni kongres Demokratov. Maribor, 16. 11. 2024 FOTO: Voranc Vogel

V slovenski politični prostor prinašajo zavzemanje za subsidiarnost, kar pomeni, da se morajo odločitve sprejemati kar najbliže ljudem na lokalni ravni oziroma na ravni lokalne skupnosti, na višjo raven se prenesejo le naloge, ki jih narekuje učinkovitost oziroma izvedljivost.

Davčna razbremenitev gospodarstva

Za gospodarstvo so po njihovem mnenju najpomembnejši stabilni in predvidljivi pogoji za poslovanje ter davčna razbremenitev gospodarstva. To naj bi bilo ob poudarku na visoko kvalificiranih zaposlenih pogoj za gospodarsko uspešnost države. Logarjevi poudarjajo javnofinančno odgovornost, ker da gresta blaginja ljudi in javnofinančna stabilnost z roko v roki.

Vizija Demokratov je ustvariti pravičen, dostopen in učinkovit javni zdravstveni sistem predvsem z uvedbo zdravstvenih pokrajin, ki omogočajo boljše regionalno upravljanje. Zdravstvene pokrajine bi po njihovem mnenju omogočile, da vsaka regija prilagodi svoje kapacitete in vire glede na specifične potrebe prebivalcev.

Energetski program je trajnostno usmerjen. Zavzemajo se za dodatne naložbe v cenovno ugodne in nizkoogljične obnovljive vire energije z namenom povečati delež sončne, vetrne in hidroenergije predvsem na srednji Savi. Gradnje drugega bloka jedrske elektrarne program ne omenja, podpirajo pa podaljšanje obratovanja sedanje krške jedrske elektrarne do leta 2063.

FOTO: Voranc Vogel

Na področju infrastrukture se zavzemajo za širitev avtocestnega omrežja z gradnjo dodatnih pasov in izboljšanjem cestnih priključkov. Pospešiti se morajo tudi gradnja tretje razvojne osi ter manjkajočih odsekov Postojna–Jelšane, Koper–Dragonja, Izola–Lucija.

Najbolj konkretno je program predstavljen na področju digitalizacije, pri katerem je sodeloval bivši minister Mark Boris Andrijanič. Cilj je, da do leta 2028 vsa gospodinjstva dobijo dostop do širokopasovnega interneta visokih hitrosti, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije prihajajo. Vzpostaviti želijo enotni portal »eSlovenija«, na katerem bodo državljani dostopali do vseh javnih storitev.

Na področju migracij Logarjevi napovedujejo gostoljubje do posameznikov v resnični stiski. »V sklopu politike migracij je treba jasno razlikovati med begunci in ekonomskimi migranti ter legalnimi in ilegalnimi migracijami«. Zaradi varnosti državljanov mora Slovenija narediti vse, kar je v njeni moči, da z ukrepi in mehanizmi omeji ilegalne migracije, je tudi zapisano v programu.