Galerija
Logar in Schallenberg hočeta preprečiti ponovno zaprtje meje
Ministra sta se strinjala, da je čimprejšnja obnovitev trgovinskih tokov, na kar vplivajo tudi odprte meje, zelo pomembna za gospodarsko okrevanje po pandemiji.
Kontrolna točka v maju na mejnem prehodu Karavanke. FOTO: Jure Eržen/Delo
Zunanji minister Anže Logar in njegov avstrijski kolega Alexander Schallenberg sta danes v Ljubljani zagotovila, da bosta storila vse, kar je v njuni moči, da ne bo več treba zapirati meje med državama zaradi covida-19. Državi sta okrepili izmenjavo informacij in usklajevanje na tem področju, sta poudarila.
Logar je pri tem zagotovil, da Slovenija, ki je imela do pred kratkim odprte meje tudi za večino držav Zahodnega Balkana, pozorno spremlja razvoj pandemije po državah in tudi hitro ukrepa, če se ponekod epidemiološka slika slabša. Ministra sta se strinjala, da je čimprejšnja obnovitev trgovinskih tokov, na kar vplivajo tudi odprte meje, zelo pomembna za okrevanje gospodarstva po pandemiji.
Schallenberg je omenil, da so na Dunaju pozorno spremljali odločitev Ljubljane, da se večina držav Zahodnega Balkana umakne s tako imenovanega zelenega seznama. »Zavedati se je treba, da če ena država schengenskega območja odpre svoje meje, prevzame s tem odgovornost za vse preostale,« je dodal. Da ne bo prišlo do ponovne omejitve pri prehajanju meje, ne more obljubiti, je pa zagotovil, da delajo vse, da bi to preprečili. Podobnega stališča je tudi Logar.
Med državama sicer ostaja odprto vprašanja nadzora na avstrijski strani meje zaradi migracij. Kot je pojasnil Schallenberg, so nadzor podaljšali do novembra. Po njegovem se lahko kljub začasnemu zmanjšanju števila nezakonitih migracij namreč pričakuje ponovno povečanje, vsaj glede na razmere na grško-turški meji, je dodal. Slovenija ne nasprotuje začasni uveljavitvi mejnih kontrol na notranjih mejah EU, v kolikor so te upravičene, je pa treba imeti zelo pregledne, transparentne in realne razloge, je povedal Logar.
Ministra sta del pogovorov namenila tudi vprašanju slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Kot pomemben dogodek med državama sta izpostavila 100. obletnico koroškega plebiscita. Schallenberg je bil optimističen, da bodo lahko v okviru obletnice razvili »pozitivno zgodbo, ki bo usmerjena v prihodnost, ne da se pozabi preteklosti«.
Je pa avstrijski minister ponovil željo, da bi se v Sloveniji priznalo nemško govorečo skupnost. Kasneje se je Schallenberg prav tako srečal s predstavniki skupnosti nemško govorečih. Predstavniki so opozorili, da so v dialogu s prejšnjo slovensko vlado že dosegli določen napredek. Zato od aktualne vlade zahtevajo nadaljevanje dialoga in sprejemanje ukrepov, ki bi dolgotrajno zaščitili delovanje narodne skupnosti, so sporočili iz zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji.
Logar je pri tem zagotovil, da Slovenija, ki je imela do pred kratkim odprte meje tudi za večino držav Zahodnega Balkana, pozorno spremlja razvoj pandemije po državah in tudi hitro ukrepa, če se ponekod epidemiološka slika slabša. Ministra sta se strinjala, da je čimprejšnja obnovitev trgovinskih tokov, na kar vplivajo tudi odprte meje, zelo pomembna za okrevanje gospodarstva po pandemiji.
Schallenberg je omenil, da so na Dunaju pozorno spremljali odločitev Ljubljane, da se večina držav Zahodnega Balkana umakne s tako imenovanega zelenega seznama. »Zavedati se je treba, da če ena država schengenskega območja odpre svoje meje, prevzame s tem odgovornost za vse preostale,« je dodal. Da ne bo prišlo do ponovne omejitve pri prehajanju meje, ne more obljubiti, je pa zagotovil, da delajo vse, da bi to preprečili. Podobnega stališča je tudi Logar.
Migracije ostajajo razlog nadzora na avstrijski strani meddržavne meje
Med državama sicer ostaja odprto vprašanja nadzora na avstrijski strani meje zaradi migracij. Kot je pojasnil Schallenberg, so nadzor podaljšali do novembra. Po njegovem se lahko kljub začasnemu zmanjšanju števila nezakonitih migracij namreč pričakuje ponovno povečanje, vsaj glede na razmere na grško-turški meji, je dodal. Slovenija ne nasprotuje začasni uveljavitvi mejnih kontrol na notranjih mejah EU, v kolikor so te upravičene, je pa treba imeti zelo pregledne, transparentne in realne razloge, je povedal Logar.
Schallenberg za priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji
Ministra sta del pogovorov namenila tudi vprašanju slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Kot pomemben dogodek med državama sta izpostavila 100. obletnico koroškega plebiscita. Schallenberg je bil optimističen, da bodo lahko v okviru obletnice razvili »pozitivno zgodbo, ki bo usmerjena v prihodnost, ne da se pozabi preteklosti«.
Je pa avstrijski minister ponovil željo, da bi se v Sloveniji priznalo nemško govorečo skupnost. Kasneje se je Schallenberg prav tako srečal s predstavniki skupnosti nemško govorečih. Predstavniki so opozorili, da so v dialogu s prejšnjo slovensko vlado že dosegli določen napredek. Zato od aktualne vlade zahtevajo nadaljevanje dialoga in sprejemanje ukrepov, ki bi dolgotrajno zaščitili delovanje narodne skupnosti, so sporočili iz zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji