LMŠ bo poskušala zakrpati mrežo

Ljubljana – Listo Marjana Šarca (LMŠ) po sobotnem kongresu v Trbovljah čakajo odločilni tedni. Na evropske volitve 26. maja se podaja z listo, ki jo razen dveh imen sestavljajo pretežno neznani obrazi, in s precej luknjasto lokalno mrežo, ki jo nameravajo v prihodnjih tednih »zapolniti« s petdesetimi novimi odbori. Je tak dvojni »primanjkljaj« tik pred volitvami za stranko lahko usoden?

Medtem ko vodstvo LMŠ verjame v svojo evropsko listo, kljub temu da jo razen novinarke Irene Joveve in državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Klemna Grošlja sestavljajo manj znani obrazi, pa se, nasprotno, zavedajo vrzeli v lokalni mreži. Ta je ena najšibkejših točk LMŠ, ki je »zrasla iz lokalnega okolja in ki se razvija od spodaj navzgor«. Z izglasovanimi statutarnimi spremembami bodo to mrežo lahko krepili. Do majskih volitev oziroma po aprilskem kongresu bodo začeli tudi formalno ustanavljati lokalne odbore. A kot je za Delo izjavil prvak LMŠ Marjan Šarec, ne hitijo preveč: »Imamo okoli petdeset iniciativnih odborov, delamo preudarno, tako, kot mislimo, da je prav.« Kakor je dejal, tudi pred lokalnimi volitvami lani jeseni niso hiteli.



Naj spomnimo, da je LMŠ po tem, ko je po dobljenih trinajstih poslanskih mandatih na lanskih državnozborskih volitvah oblikovala trinajsto slovensko vlado, na lokalne volitve odšla precej nepripravljena: z listo, na kateri je bilo 79 imen, je kandidirala v 38 občinah, še v devetih se je potegovala za župansko funkcijo. Izkupiček: nič županov, dva podžupana in 53 sedežev v svetih 29 občin, kar pomeni, da je kandidate LMŠ volilo 2,5 odstotka tistih, ki so šli volit. Kampanja za lokalne volitve je stranko stala 85.000 evrov, od tega največ, dobrih 18.000 evrov, v Šarčevem Kamniku, kjer je županski kandidat in podpredsednik LMŠ Igor Žavbi za stranko porabil rekordnih 8877, lista pa še dodatnih 9300 evrov.

Kongres v mestu brez LMŠ

LMŠ poldrugi mesec pred zadnjimi, tako imenovanimi supervolitvami še vedno nima »pokritih« okoli 140 od 212 občin. Med njimi do zdaj ni imela lokalnega odbora niti v »kongresnih« Trbovljah, zato je vsaj nenavadno, da si je za peti zbor članstva izbrala občino, kamor strankina mreža ne seže – v primerjavi s sosednjima Hrastnikom in Zagorjem, kjer je LMŠ dobila celo dva poslanca; od teh je eden, Zagorjan Rudi Medved, zdaj minister za javno upravo v Šarčevi vladi. Marjan Šarec je izbor pojasnil: »Ni nujno, da gremo vedno tja, kjer imamo lokalni odbor. Prav zato, ker ga še nimamo, smo prišli v Trbovlje.«

Brez lokalne mreže neuspeh

Ali je za stranko torej dobro ali slabo, če začne mrežo »krpati« šele tik pred volitvami? Ali drugače: ali je za volitve v evropski parlament pomembnejša mreža ali prepoznavnost kandidata? Analitik Andraž Zorko je odločen: »Vsekakor to drugo.« Evropske volitve po njegovem mnenju bolj kot katerekoli druge odloči kandidat, njegova prepoznavnost, retorična veščost, priljubljenost, ne nazadnje veščina nastopanja pred kamero: »Že na državnozborskih volitvah so bila soočenja eden najpomembnejših dejavnikov, ki je vplival na razplet, na evropskih bodo še toliko bolj. Lokalna mreža bo tudi tu odigrala svojo vlogo, a odločalo bo tisto prvo.« Peter Jamnikar, generalni sekretar Dobovškove Dobre države in politični operativec, pa stavi tako na dobro mrežo kot na dobrega kandidata: »Oboje je pomembno. Nič ne pomaga dobra lokalna mreža, če nimaš dobrih vodij ter kandidatk in kandidatov. In obratno. Še tako dobri vodje oziroma kandidatke in kandidati so brez lokalne mreže precej nemočni in neučinkoviti.« Oba se strinjata, da so v Sloveniji najbolje organizirane etablirane stranke z vsaj desetletno tradicijo – SDS, SD, SLS, NSi –, medtem ko nobeni od novejših mreže ni uspelo razviti oziroma so to storile v precej manjši meri. Stranka, ki želi biti dolgoročno uspešna, mora biti dobro organizirana, lokalna organiziranost pa je del tega, je prepričan Zorko.

SMC ali učni primer zgrešene »gradnje«

Slovenska politika se očitno ne uči na napakah. SMC je učni primer stranke, ki ji ni uspelo oblikovati »spodobne« lokalne mreže. Se je mogoče iz tega kaj naučiti? SMC je stranka zamujenih priložnosti in zgrešenih odločitev, kar se pozna tudi na njihovi lokalni mreži, je oster Jamnikar: »Še tisto, kar jim je na lokalni ravni uspelo sestaviti, zdaj pospešeno razpada.« Za Zorka pa je primer SMC primer »zamujenih priložnosti, ki so jo zamudile vse novejše stranke«: »Te nastajajo od 'novega obraza' navzdol. Podpora, ki jo dobijo na volitvah, tudi če je ta zelo visoka, celo rekordna, kot je bila v primeru SMC, še ne pomeni, da je lažje zgraditi lokalno mrežo, prej nasprotno. Grajenje mreže ni stvar nekaj mesecev, gre za več let vzpostavljanja organizacije in predvsem odnosov, delovanja na lokalni ravni – samo pisarna ni dovolj.«