Ljudje postajajo brezbrižni do trpljenja ubežnikov

Ljubljana – Vsako minuto je 31 ljudi na svetu prisiljenih zapustiti svoj dom zaradi oboroženih konfliktov, preganjanja in drugih oblik nasilja. Večina jih zatočišče najde v državah tretjega sveta. Približno 15 odstotkov jih sprejmejo države, ki veljajo za razvite, v mnogih med njimi, denimo v vsej EU, pa je ustreznost azilne zakonodaje med perečimi političnimi temami.

»Dan za dnem visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) šteje umrle, ki so se utopili, ko so poskušali doseči obale Evrope. Od časa do časa nekatere slike prebudijo našo vest, vendar je čedalje pogostejši odziv na vse te izgube človeških življenj vsesplošna brezbrižnost,« opozarja 22 evropskih nacionalnih društev Rdečega križa, med njimi tudi slovensko, ob 20. juniju, svetovnem dnevu beguncev, v skupnem pozivu pristojnim. Z njim kličejo k ozaveščenosti in poglobljeni reformi migracijske politike, predvsem pa k humanosti ter spoštovanju pravic in dostojanstva ljudi, ne glede na njihov administrativni status.


 

Nepravični evropski azilni sistem

Konec junija bo azilni sistem tema zasedanja evropskega sveta, pričakovati pa je zelo različna stališča članic in ne prav veliko možnosti za kompromis. Ministrica za notranje zadeve v odhajanju Vesna Györkös Žnidar zagovarja stališče, da mora EU ostati odprta za tiste, ki jih okoliščine prisilijo v iskanje mednarodne zaščite, da pa se »moramo prilagoditi dejstvu, da se srečujemo z mešanimi migracijskimi tokovi, da se azilni sistemi izrabljajo za ekonomsko migracijo«, ter da se mora dostop do mednarodne zaščite v smislu ženevske konvencije zagotavljati na zunanjih mejah EU, delovati pa morajo solidarnostni mehanizmi za premestitev tistih, ki resnično potrebujejo pomoč.


Nevladne organizacije s področja zagovorništva človekovih pravic se s tem ne strinjajo. Amnesty International (AI) vidi v sestanku evropskega sveta priložnost, da se popravi nepravičen evropski azilni sistem, pri katerem se od nekaterih držav pričakuje nesorazmerno prevzemanje skrbi, druge pa se lahko odgovornosti izognejo. Treba ga je nadomestiti s poštenim, učinkovitim in sočutnim, menijo pri AI. Zaradi omejujočih in kratkovidnih politik so ljudje prisiljeni v izbiro nevarnih poti, so prepričani.



V Sloveniji je letos do 31. maja za azil zaprosilo 1163 ljudi (največ iz Alžirije, Pakistana in Maroka), kar je 261 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Status begunca so v tem obdobju priznali 40 ljudem, večine prosilcev pa takrat, ko so njihove vloge obravnavali, ni bilo več v državi, zato so pristojni postopke ustavili. Dolgoleten trend je, da je Slovenija tranzitna država na poti v zahodno Evropo.

Je pa skupina več nevladnih organizacij ta teden na predsednika vlade v odhodu naslovila pismo, v katerem ga poziva k takojšnji neodvisni preiskavi glede obtožb, da policija ljudi, ki hočejo zaprositi za azil, prisilno vrača na Hrvaško ter z njimi slabo ravna. Poročila o tem sta objavila Dnevnik in TV Slovenija, kazala pa naj bi na prakso, ki je v mednarodnem pravu prepovedana, saj se tako posameznikom odrečejo postopkovna jamstva. Policija zavrača obtožbe in zagotavlja, da kljub povečanemu številu nedovoljenih prehodov na meji s Hrvaško izvaja svoje naloge strokovno in zakonito.
 

Zaposlitev ključna za integracijo

Tujci, ki dobijo v Sloveniji status begunca ali subsidiarne zaščite, se na poti vključevanja v družbo srečujejo s kar precej ovirami, ena bistvenih je iskanje zaposlitve. Na zavodu za zaposlovanje so pripravili posebne programe, da bi jih približali trgu dela. »Veliko je ovir. Ne znajo jezika, latinica je zanje pogosto tuja pisava, četudi so pismeni v svojem jeziku, njihova znanja so težko prenosljiva na naš trg dela,« je opisal Robert Modrijan z zavoda za zaposlovanje. Z usposabljanjem na delovnem mestu imajo dobre izkušnje, pripravijo, denimo, slovarčke z najpogostejšimi izrazi za določeno delovno mesto.

Poseben projekt podpore pri izboljšanju možnosti za pridobivanje zaposlitve in socialne integracije za prosilce za azil in osebe z mednarodno zaščito poteka tudi pod okriljem Rdečega križa Slovenije, pri njem pa sodelujejo prevajalci in številni prostovoljci.