Ljudem z motnjo v razvoju je težko razložiti

Črna na Koroškem – Med kadrovsko podhranjenimi in prenatrpanimi socialnovarstvenimi zavodi, ki skrbijo za ljudi z motnjo v duševnem razvoju, zdaj največjo bitko z novim koronavirusom bijejo v črnjanskem Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV). Po zadnjih podatkih (številke se iz ure v uro spreminjajo) imajo 58 okuženih stanovalcev, 20 zaposlenih in dva prostovoljca.

CUDV Črna na Koroškem zdaj prav nič ne pomaga, da se je država z evropskimi sredstvi namenila v pilotnem projektu kot prva v Sloveniji temeljito preobraziti njihov center ter Dom na Krasu. Iz sto let stare prenatrpane matične stavbe z večposteljnimi sobami, ki je bila nekoč bolnišnica in v kateri si kopalnico deli 30 stanovalcev, bodo v manjše bivalne skupnosti razselili 70 ljudi. A trinajst hiš, posebej prilagojenih za njihove potrebe, bodo zgradili šele v prihodnjih treh letih. Podobno katastrofalne razmere za bivanje, kaj šele za spopadanje z boleznijo covid-19, so tudi v Domu na Krasu.



Okužene stanovalce iz CUDV Črna so v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in ministrstvom za delo preselili v sosednjo občino Mežica v prostore Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Peca. »Kapacitete v Mežici smo že napolnili, zato smo novo rdečo cono vzpostavili v matični stavbi, ki se je s selitvijo okuženih v Mežico nekoliko izpraznila,« je povedala direktorica CUDV Črna na Koroškem Dalja Pečovnik. Oseminštirideset varovancev se v domu Peca dobro počuti in imajo blag potek bolezni. Selitev je bila zanje stresna, a so jo sprejeli.
 

Vsak dan jim ponavljajo in jih učijo

Tatjana Popović, direktorica CUDV Dolfke Boštjančič s sedežem v Dragi, kjer skrbijo za 490 uporabnikov, pravi: »Virus je spremenil način življenja naših varovancev. Opažamo spremenjeno vedenje. So zelo žalostni in depresivni, prikrajšani za socialne stike, običajne dejavnosti, dotik, bližino.« Sogovornica pove, da jim je težko razložiti, kaj se dogaja, in da so v nevarnosti. »Njim je treba večkrat ponavljati. In jim ponavljamo in jih učimo. Vsak dan. Naši otroci in odrasli v večini primerov komunicirajo neverbalno in se odzivajo na neverbalno komunikacijo. Zato običajne kirurške maske za zaposlene niso primerne. S pedagoškimi delavci sem se pogovarjala o nabavi prozornih mask, ki bi nam olajšale delo z uporabniki. Težko jim je preprečiti tudi dotikanje. To jim veliko pomeni, ker se pri tem čutijo varni,« pravi Tatjana Popović.

V primeru vnosa okužbe v zavod nameravajo upoštevati vse načrtovane ukrepe in dogovorjene protokole. »Največja težava bo pomanjkanje osebja, ki ga že zdaj, ko še nimamo okuženih, ni dovolj. Problem je, da ga niti na trgu dela ni mogoče dobiti, in tudi iz drugih ustanov ne, saj kadra tudi tam primanjkuje,« je povedala Tatjana Popović.
 

Denar je, kadrov ni

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spomnijo, da so tudi centri za usposabljanje na podlagi pred kratkim sprejete uredbe dobili dodatna sredstva za reševanje kadrovske problematike. »Res je. A večino denarja je država namenila domovom za starejše. Naš center, ki je največji, je dobil 170.000 evrov za prihodnji dve leti,« je dejala Popovićeva.

Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna je glede na velikost dobil 47.000 evrov, kar bo po besedah direktorice Zlatke Srdoč Majer zadoščalo za zaposlitev dveh varuhinj. Pomanjkanje kadra bo tudi njihova največja skrb v primeru, ko se bodo morali spopasti z okužbami z novim koronavirusom, zato so se za sodelovanje že dogovorili z upokojenimi delavci. »A ker smo za zdaj še vsi zdravi, smo CUDV Črna ponudili pomoč,« je rekla Zlatka Srdoč Majer. Prišla bo tudi iz CUDV Matevža Langusa iz Radovljice in pomagala, da si bo črnjanska ekipa lahko odpočila.
 

Agresivni stanovalci

»Naši zaposleni so zelo skrbni in odgovorni. Prosimo jih – zahtevati seveda nimamo pravice, naj v prostem času omejijo socialne stike,« pravi Zlatka Srdoč Majer. Tatjana Popović pa glede tega dodaja: »V službi skrbijo za naše uporabnike, doma za svoje najbližje. To je velika odgovornost, ki ni napisana ali določena. Tudi pri njih je prisoten strah, zato se veliko pogovarjamo in si med seboj pomagamo«.

V centrih za usposabljanje pristojne že dolgo opozarjajo na problem vedenjsko zahtevnih uporabnikov, ki ogrožajo sebe in osebje. »Razmere so kritične,« opozarjajo iz CUDV Dolfke Boštjančič in zahtevajo sistemsko rešitev. Do takrat bi bila najhitrejša preureditev enega od domov samo za te uporabnike, za katere bi skrbelo dovolj številno in usposobljeno osebje.