Lindav zanika očitke o razkrivanju tajnih podatkov

Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav zanika očitke o razkrivanju tajnih podatkov. Vsa njegova izvajanja so bila »usmerjena zgolj v pojasnjevanje političnega vplivanja na zadeve, povezane z delom policije, kar pa ne predstavlja tajnih podatkov,« je po četrtkovem zaslišanju Lindava pred Knovsom sporočil njegov odvetnik.

Tatjana Bobnar za svojim pričanjem trdno stoji

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno varnostnih služb (Knovs) je Lindava, kot tudi nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar povabila na sejo, da bi pridobili natančnejša pojasnila, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, ali je bil datum aretacije ruskih vohunov izbran strokovno ali politično.

Vprašanje domnevne izdaje tajnih podatkov

Ob tem je predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) v četrtek pojasnil, da je Knovs za Lindava prosil za odvezo od molčečnosti, a je ni dobil. Odvetnik Lindava Gregor Verbajs v današnji izjavi izpostavlja, da je zaskrbljujoče, da nekateri mediji navajajo vsebino zaslišanja, o kateri ni bilo nobene uradne izjave in pri tem zavestno ali iz nevednosti navajajo neresnice ter s tem diskreditirajo njegovo stranko.

Po njegovih navedbah »operirajo z bistveno širšim naborom podatkov o konkretni zadevi, kot je bil do sedaj javno dostopen«. Vprašanje domnevne izdaje tajnih podatkov, ki ga problematizirajo, pa »njih same, ki te informacije javno širijo, očitno ne skrbi«, je še zapisal.

Vprašanje poteka aretacije dveh ruskih vohunov se je izpostavilo po pričanju Bobnar pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov.

Pričanje: Golob zahteval zamik aretacije ruskih vohunov

Odprto ostaja, kdo je zahteval zamik aretacije

Po neuradnih informacijah POP TV naj bi Bobnar na zaprtem delu seje dejala, da je v času, ko je še bila ministrica, dobila tudi informacijo, da naj bi se premier Robert Golob osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov z novembra na 5. december. Golob je očitke glede vplivanja na aretacijo ruskih vohunov označil za halucinacije. Kot neresnične jih je na seji Knovsa označil tudi direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik.

Žakelj je v četrtkovi izjavi za medije dejal, da še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo je zahteval zamik aretacije ruskih vohunov. Komisija je po njegovih besedah ugotovila dejstvo, da je bila policija pripravljena aretacijo izvesti na prvi možni termin 28. novembra lani.

Kadivnik ob tem trdi, da je zamik aretacije na 5. december zahteval sam, Bobnarjeva in Lindav pa da sta vztrajala pri tem, da ga je zahteval Golob. Žakelj je poudaril, da Kadivnik za razliko od njiju ni pričal pod prisego.