Letno poročilo o stanju pravne države: Napredek, a ...

Napredek, a ... Tako bi v eni povedi lahko strnili ugotovitve petega letnega poročila o stanju pravne države v Sloveniji, ki ga je danes objavila evropska komisija in ki velika pričakovanja usmerja tudi v napovedane zakonodajne spremembe – tako na področju sodstva kot medijev.

Evropska komisija »doseženi napredek« vidi v dejstvu, da se bodo sodniške plače vendarle zvišale, četudi je moralo ponovno posredovati ustavno sodišče, vlado pa poziva k dokončanju ukrepov, enako ugotavljajo tudi za napovedane zakonodajne spremembe v sodstvu – od enovite prve stopnje in uvedbe diskrecijske pravice ustavnega sodišča pri izbiri zadev do napovedane spremembe načina imenovanja sodnikov, kjer se v poročilu strinjajo z zamrznitvijo ideje o uvedbi poskusne dobe sodnikov, ki so ji v sodnih krogih nasprotovali. Za zadnji dve spremembi je sicer potrebna sprememba ustave, zato bo nujno za spremembe zbrati vsaj 60 poslanskih glasov, kar se zna ob zaostrenem odnosu med Gibanjem Svoboda in NSi izkazati za težavo. SDS spremembam nasprotuje.

Poročilo pozdravlja tudi skorajšnjo vzpostavitev varovalk – na zakon o parlamentarni preiskavi je bil prejšnji teden izglasovan veto – glede parlamentarne preiskave in poziva k dokončnemu sprejetju, saj se je SDS prav tako prek državnega sveta v prejšnjem mandatu želela lotiti preiskovanja konkretnih odločitev tožilcev in sodnikov. Ustavilo jih je ustavno sodišče.

Preiskovalni boj 6.0

Opozarjajo pa, da se je povečanje učinkovitosti iz preteklih let upočasnilo, saj so se zaostanki nekoliko povečali, dolžina sojenj pa ostala izziv, zlasti v primerih pranja denarja in korupcije. Indeks zaznave korupcije v javnem sektorju med strokovnjaki in gospodarstveniki pa ostaja precej visok. Slovenijo pozivajo, naj dokončno sprejme novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi in časovnico ter tudi ukrepe za zagotovitev evidence preiskav, pregonov in pravnomočne sodbe v korupcijskih kaznivih dejanjih.

Glede Komisije za preprečevanje korupcije pa, da je bilo pričakovano povečanje človeških in tehnoloških virov zamaknjeno, saj so ji bila sredstva dodeljena šele v začetku letošnjega leta zaradi krčenja proračuna zaradi poplav.

Obregnili so se tudi ob preiskavo o visokem političnem vplivu na policijsko odločanje, ki da še poteka – glede navedb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o ravnanju predsednika vlade Roberta Goloba –, pa tudi odložitvi načrtov za ureditev preprečevanja kakršnega koli tovrstnega vpliva ...

Golobovo zaslišanje že določeno, a bo preklicano

Poročilo izpostavlja tudi, da so spremembe zakona o RTV Slovenija pozitivno vplivale na neodvisnost tega največjega medija, ki pa se sooča s finančno krizo, zato bodo potrebne še temeljitejše spremembe tudi na tem področju. Neuradno so po naših informacijah pred vlado že različni scenariji, odločitev, ali oziroma kako ukrepati, pa je prav tako pričakovati jeseni. Navsezadnje ima skladno z obstoječim zakonom o RTV Slovenija možnost, da sama do 1. septembra zviša RTV-prispevek za največ deset odstotkov. Zgolj dvigu predsednik vlade Robert Golob sicer ni bil naklonjen, pred tem je poudarjal nujnost sanacije.

Posebej je izpostavljen tudi nov zakon o medijih, ki ga pripravlja ministrstvo za kulturo in bo v medresorskem usklajevanju na vladi obravnavan jeseni. Ta naj bi poskrbel za večjo transparentnost državnega oglaševanja in lastništva medijev ter omejeval nadaljnje kopičenje čezmerne koncentracije. A kot so opozorili sogovorniki pripravljavcev poročila, je nujno, da spremembe dejansko zaživijo tudi v praksi. Zato bo regulator – to bo agencija za komunikacijska omrežja in storitve – potreboval dodatne vire in zaposlitve ...

Zakon o medijih v medresorski razpravi: Več sredstev, o koncentraciji Akos

Stanje civilne družbe se je, kot navajajo, izboljšalo, vsaj kar zadeva odnos trenutne vlade. A so nevladne organizacije vseeno opozorile na napade, ki jih nanje izvajajo mediji v lasti političnih strank, in na razveljavitev razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij, kjer so bile že izbrane nevladne organizacije s projekti, ki bi jim dodelili denarna sredstva. Zaradi očitkov, ki so spremljali razpis in zaradi česar je področna ministrica Sanja Ajanović Hovnik odstopila, pa je njen naslednik Franc Props ta razpis razveljavil.

Več izbranih nevladnih organizacij se je odločilo za tožbo, saj menijo, da praksa ministrstva odpira pot, da se razpisi, katerih rezultati ne bodo po volji oblasti, preprosto prekličejo.