Lepa dežela na sončni strani Alp, ki jo kazijo grde avtobusne postaje (VIDEO)

Ljubljana – Medtem ko avtobusni prevoz v zadnjih letih doživlja preporod in postaja pravi hit, so slovenske avtobusne postaje večinoma obstale v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od boga pozabljene postaje so prvo, kar obiskovalec slovenskih mest vidi, če pride vanje z avtobusom, in to je sramoten odsev naših zgrešenih vrednot, ki niso dostojne turistične države, je opozoril prvi mestni urbanist in podžupan Ljubljane Janez Koželj.



Predstavljajmo si turista, ki potuje po Evropi in se je v petek dopoldne med odkrivanjem Italije ustavil v Milanu. Italije se je po nekaj tednih nasitil, v Franciji je že bil, zakaj ne bi odšel še v Slovenijo? O tej državi ne ve veliko, na svetovnem spletu je prebral, da je eden od najprivlačnejših skritih turističnih biserov, zato si po spletu kupi avtobusno vozovnico do Ljubljane za 25 evrov in po osmih urah udobne vožnje v klimatiziranem avtobusu s straniščem in brezplačnim brezžičnim dostopom do spleta se izkrca na ljubljanski avtobusni postaji.

Največja sramota je v prestolnici

Nekdo, ki je z avtobusom prepotoval Evropo, vključno z nekaterimi revnimi balkanskimi državami, je gotovo videl marsikaj, a česa takega, kot je ljubljanska avtobusna postaja, gotovo še ne.

»To je največja sramota za mesto in vso državo. Tudi večina drugih postaj po državi je v slabem stanju, vse to je sramotno ogledalo nesposobnosti države in občin ter predvsem ogledalo našega odnosa do avtomobila. Nekoč se je bilo sramotno voziti z avtobusom, ves promet se je podredil avtomobilom, in čeprav se tudi pri nas veliko govori o pomenu javnega prevoza in multimodalnosti, sem ogorčen, da javni prevoz še vedno niti približno ni vrednota,« je stanje ljubljanske in drugih avtobusnih postaj po državi komentiral Janez Koželj.



Državotvorno in za družbo koristno se je peljati z javnim prevozom, ponavlja Koželj, a podroben pregled stanja slovenskih avtobusnih postaj in klavrnih obetov za njihovo izboljšanje kaže, da je le vpijoči v puščavi. Tam, kjer je prevladujoči lastnik država ali občina ali so lastniška razmerja nejasna, se na postajah bolj malo dogaja, kjer je lastnik zasebnik, so obeti nekoliko boljši, bi lahko sklepali iz videnega.

V Ljubljani čakajočim ni treba več sedeti v blatu

Ljubljanska avtobusna postaja je bolj postajališče kot postaja, a Matija Jeras iz družbe Avtobusna postaja Ljubljana je dejal, da negodovanja tujih potnikov ne zaznajo, domači potniki pa si želijo predvsem pokritih peronov – niti eden od 32 ni pokrit – ter več sedišč. V zadnjih dveh letih so prenovili sanitarije, postavili štiri velike nadstrešnice na mestih, kjer je bilo prostorsko to mogoče.

Po Koželjevih besedah je upravljavca postaje komaj prepričal, da je postavil nadstrešnice, ki jih poznamo z avtobusnih postajališč, da »čakajoči vsaj ne sedijo več v blatu«. Strošek oskrbe postaje znaša več sto tisoč evrov na leto, ne mestna občina ne Slovenske železnice kot lastnik zemljišča pa k vzdrževanju nič ne prispevajo.



Ker se projekt gradnje nove avtobusne postaje v Ljubljani hkrati s projektom Emonika že več let odmika, se nenehno prilagajajo in pripravljajo na nadaljevanje upravljanja postaje na obstoječi lokaciji vsaj še nekaj let, ob upoštevanju rasti števila avtobusnih linij in potnikov.

Vsak dan gre prek postaje približno 45.000 potnikov, a na povprečen dan naštejejo nekaj več kot tisoč prihodov in odhodov avtobusov rednih linij in okoli 1500 prodanih avtobusnih vozovnic. Število linij prevladujočih domačih prevoznikov v primestnem prometu je stabilno, letna rast mednarodnih linij pa je v zadnjih letih 10-odstotna.

Nekoč najlepšo v Evropi je načel zob časa

Glavna avtobusna postaja Maribor je letos stara 30 let. Ob odprtju leta 1989 je veljala za arhitekturni presežek ne le v nekdanji skupni državi, temveč je bila tudi med najlepšimi v Evropi. Na postaji so se menjavali upravniki, od leta 2012 pa objekt upravlja Snaga. Prometni del upravlja Marprom, ki je lani zaznal petodstotno rast prometa, mednarodni promet predstavlja slabih 12 odstotkov prometa.

Leta 2013 so očistili in prepleskali prostore ter obnovili klopi. Lani so sanirali streho, kar jih je stalo pol milijona evrov. Mestna občina Maribor za avtobusno postajo na leto nameni 40.000 evrov. »Največja težava je stanje podhoda in poslovnih prostorov v atriju, ki so že dlje zapuščeni in zanemarjeni,« so priznali na mariborski občini.



»Gre za etažno lastnino, kjer je poleg lastništva MO Maribor prisotno privatno lastništvo. Zaradi določenih stečajnih postopkov gospodarskih subjektov ni mogoče izvesti prepotrebne obnove in vzdrževanja,« so dodali. Tako za zdaj ni na obzorju resnejše prenove.

Kranj sanja o centralnem potniškem terminalu

Glavna avtobusna postaja v Kranju zlasti ob koncih tedna in večjih prireditvah kaže klavrno podobo s prepolnimi smetnjaki in odpadki po tleh, zaraščenimi cvetličnimi koriti pa tudi z neokusnimi grafiti, nazadnje so umaknili še klopi za čakajoče na avtobus.

»Klopi so bile odstranjene letos ob delni sanaciji avtobusne postaje in bodo kmalu nadomeščene z novimi,« so pojasnili v družbi Arriva Alpetour, ki kot koncesionar upravlja kranjsko postajo, medtem ko za čistočo in urejenost objekta skrbi zunanji izvajalec, Komunala Kranj.



Na kranjski občini pravijo, da videz postaje ni primeren za tretjo največjo slovensko občino. Obenem skoraj pol stoletja stoji na začasni lokaciji, zato je njena umeščenost v prostor neprimerna in tehnološko zastarela. Občina zato prioritetno išče rešitve na novi lokaciji.

»Glavna postaja na zdajšnji lokaciji je bila od začetka sedemdesetih let predvidena kot začasna lokacija. Pod novim županom Matjažem Rakovcem zato s Slovenskimi železnicami potekajo pogovori o vzpostavitvi centralnega potniškega terminala Kranj, torej prenovljene železniške in nove glavne avtobusne postaje, na lokaciji obstoječe železniške povezave. S tem bo zagotovljena boljša povezava javnega železniškega in avtobusnega prometa, avtobusna obračališča bodo umaknjena na primernejšo lokacijo zunaj mestnega središča. Hkrati bomo tako zagotovili redno prometno povezavo s preostalimi deli občine,« so sporočili iz županovega kabineta. Občina išče rešitve tudi za ureditev obstoječe lokacije glavne avtobusne postaje.

Ena od najsodobnejših v Velenju, v Celju osvežena

Lastnik avtobusnih postaj v Celju in Velenju je družba Nomago, ki obe tudi vzdržuje. Niso odgovorili, koliko na leto namenjajo za vzdrževanje postaj, so pa zapisali, da so v Celju uredili prostor za potnike, klopi, korita z rastlinjem, pobarvali in osvežili fasado. »Postaja v Velenju je ena izmed najnovejših in najmodernejših v Sloveniji, zato z izjemo rednega vzdrževanja ni potrebovala večjih del.« V Nomagu nameravajo avtobusne postaje še nadgrajevati, ker bodo »pri razvoju inovativnih storitev mobilnosti imele pomembno vlogo, saj bi jih radi spremenili v moderna multimodalna vozlišča«.



V obeh mestih je za mestni promet več avtobusnih postajališč, za katera skrbita občini. V Celju, kjer so mestni promet vzpostavili šele letos, so za gradnjo in posodobitev postajališč namenili 830.000 evrov. V Velenju, kjer imajo brezplačen mestni avtobus že enajst let, so lani zamenjali tri avtobusne nadstrešnice, za kar so namenili 26.000 evrov, na leto pa za vzdrževanje namenijo okoli 4000 evrov.

Nova Gorica in Tolmin ostajata spomenik socializmu

Avtobusno postajo v Novi Gorici in postajališče v Tolminu odlikuje arhitekturna popotnica nekdanje družbene ureditve. Danes z njihovih dolgočasnih temnih pročelij kriči kakšna oglasna tabla, ki ni povezana z avtobusnimi prevozi, in priča o tem, da so postajališča že zdavnaj dobila novo namembnost.

»Pri razvoju inovativnih storitev mobilnosti bodo imele tudi naše avtobusne postaje pomembno vlogo, saj bi jih radi spremenili v moderna multimodalna vozlišča. S tem bomo omogočili uporabnikom še boljšo izkušnjo, saj bodo lahko na enem mestu kombinirali različne storitve mobilnosti,« so poudarili v družbi Nomago.

S tem zagonom bodo razvijali tudi postajo v Novi Gorici in postajališče v Tolminu. »Vzdržujemo ju sami, čeprav delujeta v širše dobro.« Postajališče Tolmin trenutno deluje tudi kot poslovna enota, prek katere v Nomagu usklajujejo prevoze in druge storitve mobilnosti na območju Tolmina.



Družba je v objektu v središču mesta lastnica peronov, blagajne, čakalnice in prostorov za voznike ter vodjo avtobusne postaje. V Novi Gorici je tudi sedež regijskega centra za zahodno Slovenijo, prek katerega usklajujejo tudi poslovanje v celotni regiji in Italiji.

»V Nomagu obe lokaciji redno vzdržujemo. Med drugim smo v zadnjem času na avtobusni postaji Nova Gorica postavili avtomatsko rampo s kamero, asfaltirali zadnji del vhoda na postajo, obnovili pisarne prometnika in vodje avtobusne postaje ter prekrili streho postaje. Na avtobusnem postajališču Tolmin smo postavili nov lovilec maščob in avtomatsko rampo, ki jo lahko naši vozniki odprejo z mobilnim telefonom.«

V Kopru nova avtobusna postaja prihodnje leto

Uporabniki glavne avtobusne postaje v Kopru že dolgo pogrešajo senco in obvestila o voznih redih. Bližnja stavba je bila zgrajena leta 1979, nekoč je združevala železniško in avtobusno postajo, danes pa imata v večinoma praznih prostorih, ki so v državni lasti, svoji poslovalnici Slovenske železnice in avtobusni prevoznik Arriva.

Danes so tam le peroni, dva plastična nadstreška in nekaj lesenih klopi. Na koprski občini so že lani, pod nekdanjim županom Borisom Popovičem, načrtovali prenovo ter nad območjem zarisali mogočen nadstrešek, ki celo spominja na letališče, a je nov župan Aleš Bržan načrte nekoliko spremenil.



»Pri prvotni idejni zasnovi so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti: zaradi previsoko zasnovanega nadstreška je bil objekt preveč izpostavljen vremenskim vplivom, kot sta veter ali dež,« je pojasnila Marina Jelen s koprske občine. Predvidene so tudi dodatne sanitarije, čakalnica z omaricami za shranjevanje prtljage in manjši gostinski lokal.

Začetek del je predviden prihodnje leto. Ocenjena vrednost naložbe je 1,2 milijona evrov, pri čemer na občini pričakujejo sofinanciranje z nepovratnimi evropskimi sredstvi.

Nevarno postajališče v Piranu

Glavna avtobusna postaja v piranski občini je v Luciji, prenove še ne načrtujejo. »Občina je že pred leti vzorno uredila avtobusna postajališča z ustreznimi nadstreški in drugo opremo, letos recimo v Portorožu,« je povedal Bruno Kuzmin s piranske občine. Denar je delno zagotovilo ministrstvo za infrastrukturo, pri čemer je naložba znašala slabih 14.000 evrov.

Samo piransko avtobusno postajališče, ki je tik pred vhodom v mesto, uporabljajo kot nekakšen avtobusni terminal za turistične prevoze avtobusov za kratkotrajne postanke. Lani se je prav tam zgodila smrtna nezgoda turistke. Voznik avtobusa je namreč pri vožnji naprej in zavijanju levo v boks z zadnjim desnim delom avtobusa stisnil ob zid 61-letno državljanko Nemčije, ki je gledala morje.



»Dejstvo je, da je prostor v Piranu zelo omejen, kar je najbolj izrazito v poletnem času. Takrat je avtobusni promet zaradi številnih turističnih avtobusov, vključno s tistimi, ki prevažajo goste s križark, zelo gost,« je dejala. Občina celo zahteva plačilo sto evrov, če se avtobus tam zadrži več kot 30 minut.

Novomeška postaja talka nesložnih lastnikov

Prenove postaje v Novem mestu zaradi zapletenih lastniških razmerij ni mogoče izpeljati v kratkem času. Plato in okolica objektov so v lasti mestne občine Novo mesto, peroni na postajališču ob platoju so skupna last mestne občine in podjetja Arriva, ki je koncesionar za mestni potniški promet, poslovni objekt pa si delijo različni lastniki.

Občina se je v začetku prejšnjega mandata lotila le ureditve gradbene jame, ki so jo po očiščenju spremenili v zelenico s klopmi, okoli nje so postavili tudi varovalno ograjo, naredili izhod iz gradbene jame (stopnice), sanirana sta bila peron za avtobusno postajo, ki je bil do zdaj zagrajen z gradbeno ograjo, in dostop na avtobusno postajo iz smeri Drske.



Celovita obnova je pod vprašajem, saj za to potrebujejo soglasje lastnikov in določitev upravnika. Zato so se odločili za sodno določitev upravnika, kar so lani po poravnavi tudi dosegli. To pomeni redno investicijsko vzdrževanje in zbiranje sredstev v rezervnem skladu, kar bo omogočilo celovitejšo prenovo. Do konca leta občina načrtuje še nadaljnjo obnovo stopnišč.

Bo Nomagu uspelo oživiti Kočevje?

Po letu 1977, ko je bila v Kočevju v »značilnem socialističnem slogu« slavnostno odprta glavna avtobusna postaja, ta predel mesta ob Rinži ni doživel večjih posegov in obnov. Z upadanjem gospodarske moči kočevskega v devetdesetih letih se je bistveno zmanjšal tudi promet na postaji. Iz Kočevja, ki je največja občina v Sloveniji, z javnim avtobusnim prevozom danes vozijo avtobusi le v smeri Ljubljane, Novega mesta in Osilnice.

Avtobusna postaja je v lasti družbe Nomago, ki je pred kratkim sprejela dopolnjeno strategijo. Ta poleg geografske širitve poslovanja predvideva rast z novimi inovativnimi storitvami mobilnosti.

Murska Sobota išče denar za novo postajo

Murskosoboška avtobusna postaja od leta 1971 stoji v središču mesta. Selitev na obrobje v bližino železniške postaje je bila predvidena pred leti, a se to še ni zgodilo. Na tamkajšnji občini so poudarili, da niso odstopili od namena gradnje nove avtobusne postaje in so trenutno v fazi iskanja finančnih virov.



Lastnik in upravljavec avtobusne postaje v Murski Soboti je podjetje Avtobusni promet Murska Sobota, ki za obratovanje prometnega dela avtobusne postaje na leto nameni okrog sto tisoč evrov. »V ta znesek so zajeti stroški vzdrževanja stavbe, stroški zaposlenega osebja, amortizacije, energije, čiščenja, telekomunikacij, komunalnih storitev, porabljenega materiala in podobno,« je pojasnila direktorica Ana Kralj.

Slovenj Gradec ima solidno in ponoči zaklenjeno postajo

Avtobusno postajališče v Slovenj Gradcu ni spremenilo podobe od sredine osemdesetih let, ko je bilo zgrajeno. Za vzdrževanje pokritih peronov in dovoza do teh skrbi prevoznik Nomago, za stavbo ob peronih, v kateri so med drugim čakalnica, prometna pisarna s potovalno agencijo in javna stranišča, pa občina skupaj z lastniki lokalov. Aljoša Krivec s slovenjegraške občine je dejal, da je objekt pred leti dobil novo streho, večjih naložb pa občina ne načrtuje. »Postajališče ni vrhunsko, je pa solidno,« so ocenili na občini.

V nasprotju z drugimi postajami po državi to postajo odlikuje lokacija na robu mesta in blizu obvoznice, od tam je okoli 500 metrov do regijske bolnišnice in prav toliko do središča starega mestnega jedra. Zaradi vandalizma, ki je pred več kot desetletjem povzročal sive lase odgovornim, postajališče zgodaj zvečer zaklenejo ter ga odprejo zjutraj, ko pripeljejo na postajo prvi avtobusi.