Leljaku zavrnili vstop v Avstralijo, kjer je hotel predstaviti knjigo in film Mit o Jasenovcu

Novoizvoljenem županu občine Radenci Romanu Leljaku so prepovedali vstop v Avstralijo, in sicer že na letališču v Sydneyju, poročajo mediji v BiH in na Hrvaškem. Leljak je nameraval kot gost hrvaških izseljencev v Avstraliji predstaviti svojo knjigo in film Mit o Jasenovcu, s katerim zanika ustaške zločine med drugo svetovno vojno.

Varnostne službe na sydneyjskem letališču so pridržale Leljaka in ga več kot pet ur zasliševale, nato pa so mu prepovedali vstop v Avstralijo, je danes poročala televizija Republike srbske. Leljak je nameraval v štirih avstralskih mestih predstaviti svoje videnje dogodkov v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac. Večina uglednih zgodovinarjev ima Leljakova stališča za revizionistična, ki povzdigujejo ustaštvo.

Leljak je za enega od hrvaških skrajno desnih spletnih portalov kamenjar.hr potrdil, da je bil zadržan v Avstraliji ter da se bo vrnil domov s prvim možnim letom. Portal kot »škandalozno« navaja, da je imel Leljak slovenski potni list in uradni avstralski vizum, vendar pa da ni uspel vstopiti v Avstralijo zaradi »lažnih obtožb levičarskih portalov«, ki naj bi prišle iz Hrvaške.
Avstralske oblasti so že pred tem odpovedale vizum tudi skrajno desnemu televizijskemu voditelju Velimirju Bujancu ter hrvaškemu režiserju Jakovu Sedlarju.

Kot danes poroča hrvaški novičarski portal index.hr, sta Bujanec in Sedlar nameravala v Avstraliji predstaviti »najnovejši hujskaški Sedlarjev izdelek«, dokumentarni film o »sto letih srbskega terorja na Hrvaškem«.

Leljak je v preteklih letih postal zelo priljubljen na hrvaški desnici, ki je navdušena nad dvomljivimi »razkritji« slovenskega publicista, ki je sicer prestal zaporno kazen zaradi prevare, je še zapisal index.hr.

Leljakova knjiga in film o Jasenovcu predstavljata niz problematičnih tez in zavračata znanstvene raziskave o tem koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojno, ki so ga vodili pronacistični ustaši.

Leljak med drugim navaja, da je v Jasenovcu med drugo svetovno vojno umrlo 1654 oseb, čeprav je v spominskem centru v Jasenovcu dokumentirana smrt več kot 83.000 oseb, večinoma Srbov, Romov in Judov.