Lahko se kosamo z najbolj izobraženimi narodi sveta

Ljubljana – Mladi raziskovalci, doktorji znanosti, študenti različnih smeri se za odhod v tujino odločijo zaradi želje po pridobivanju dodatnega znanja in izkušenj. Noben odhod ni lahek, kot ni rožnato nobeno privajanje na novo delovno oziroma študijsko okolje. Si pa mladi tako širijo obzorje in dobijo sveže ideje o tem, kaj je v Sloveniji dobro in kaj slabo.



Koliko razumevanja ima matična država za njihove potrebe ob morebitni vrnitvi v domovino, je vprašanje, ki ga med drugim postavljata tako Asef, Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija, kot Društvo v tujini izobraženih Slovencev (Vtis).

Veliko mladih strokovnjakov, članov obeh omenjenih organizacij, se je včeraj udeležilo tradicionalnega slavnostnega sprejema pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Toliko uglednih mladih ljudi, ki so na praznik prišli v Kristalno palačo, dokazuje, da si mladi želijo sooblikovati slovensko prihodnost, je v uvodnem nagovoru dejal predsednik. 



Nato so besedo prevzeli tisti, ki jim je bil dogodek namenjen – mladi strokovnjaki, raziskovalci, predavatelji, profesorji in alumni tujih univerz, člani fundacije Asef, ki je letošnji prejemnik priznanja vtis leta. Z razlogom, saj se, kot je povedala direktorica Asefa Nina Troha, »trudijo za akademsko odličnost, vzgojo značaja in zavzeto delo v službi skupnosti«. Priznanje vtis leta je obenem zahvala posameznikom, ki s svojim zgledom navdihujejo druge, so v utemeljitvi priznanja zapisali pri društvu, ki ga podeljuje vsako leto.



Asef služi kot zgled in navdih. Mladim Slovencem dajejo možnost za delo v laboratorijih na najboljših univerzah po svetu, omogočajo pridobivanje znanj in veščin, ki pri nas niso dostopni. Raziskave lahko opravljajo na visokošolskih zavodih, na raziskovalnih inštitutih ter v gospodarstvu.

Študentom in mladim raziskovalcem omogočajo, da gredo čez poletje raziskovat k slovenskim profesorjem, poiščejo jim bivanje pri slovenskih družinah, s tem pa nove povezave prerodijo tudi slovensko izseljensko skupnost. Asef sodeluje z več kot tridesetimi prestižnimi univerzami, kot so Harvard, Princeton, Stanford in Berkley. In kar je najpomembnejše – Asef dokazuje, da se lahko Slovenci enakovredno kosamo z najrazvitejšimi in najbolj izobraženimi narodi sveta.

Pomembno je, da smo zraven

Prav to je kot bistveno izpostavil dr. Jure Leskovec, izredni profesor računalništva na Stanfordu, eden od udeležencev posveta o umetni inteligenci, ki je potekal v okviru slavnostnega sprejema pri predsedniku Pahorju.

»Pomembno je, da smo zraven in da naredimo stvari tako, kot mi sami mislimo, da je prav. Če bomo le stali v kotu in se pritoževali, da gre svet mimo nas, ne bo tako. Cela Evropa je, recimo, zamudila revolucijo družbenih medijev, nato je trajalo deset let od ustanovitve Facebooka do tega, da smo razširili problem varnosti podatkov. Podobno se nam dogaja z Uberjem in Airbnb. Škoda je, da je Evropa na repu ter zgolj reagira na stvari, ki so jih naredili drugi. Precej močnejši bi bili, če bi pokazali, kako si mi predstavljamo razvoj teh tehnologij in kako mi mislimo, da je ta razvoj v službi človeka ter kako lahko pomaga pri razvoju družbe,« je prepričan Leskovec.

Da postaja umetna inteligenca stvar vsakdanjih pogovorov in je že zdavnaj prerasla meje pojma znanstvena fantastika, so si bili edini vsi trije udeleženci posveta, poleg Leskovica še doc. dr. Marinka Žitnik, postdoktorska raziskovalka na Stanfordu in prejemnica nazivov vzhajajoča zvezda v elektroinženirstvu in računalniških vedah in vzhajajoča zvezda v biomedicini, ter izr. prof. dr. Danijel Skočaj s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki je tudi predstojnik laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme.



Vsi trije perspektivo umetne inteligence vidijo predvsem v medicini in avtomobilski industriji. Strahu, da bi umetna inteligenca prevzela oblast ter pripeljala do vprašanja, kakšno zakonodajo bi v takšnem primeru potrebovali, vsaj za zdaj po mnenju govornikov ni.

»Če umetno inteligenco razumemo zgolj kot avtomatizacijo, potem bi bila lahko za nas grožnja. A sam je ne bi jemal kot tako, pač pa kot orodje, ki nas dela bolj učinkovite, boljše, kot orodje, ki nam pomaga pri napredku,« je na posvetu dejal Danijel Skočaj. Prevlade strojev nad ljudmi se ne boji, saj je vsaj naša generacija zagotovo ne bo doživela. »Če se bojimo, da bo umetna inteligenca prevzela oblast, potem je potreben napredek na področju tako imenovane splošne umetne inteligence; intuicije, kreativnosti, sklepanja,« je dodal Skočaj.

Umetna inteligenca in človek

Da bi nam torej v bližnji prihodnosti »zavladala« popularna robotka Sophia, stvaritev ameriškega podjetja Hanson Robotics, se ni bati, čeprav je povzročila pravo malo revolucijo, ko so ji v Savdski Arabiji podelili državljanstvo in jo s tem potisnili celo pred človeške prebivalke te države. »Še daleč smo od tega, da bo robot zamenjal človeka, so pa roboti seveda edinstvena priložnost, da z njimi napreduje medicina,« je na posvetu zatrdil Leskovec.

Sophia žalosti, domotožja, strahu pred neznanim (še) ne čuti, tako kot ga je zagotovo čutil velik del od 23.688 mladih med 20. in 34. letom starosti, ki so se v zadnjem desetletju izselili v tujino. Nihče ne zanika, da so nujni pospeševanje, spodbujanje in kroženje znanja, in ravno tujina je zelo pomembna, a če za te mlade ne bomo ustvarili okolja, ki jim bo ponudilo dovolj strokovnih izzivov in v katerem se bodo počutili cenjene, bomo obtičali na mestu. Nobena umetna inteligenca, kot so si bili edini tudi Jure Leskovec, Danijel Skočaj in Marinka Žitnik, namreč še nekaj časa ne bo nadomestila človeka.