Kuhanje je za otroke edinstvena šola za življenje

Otrokom pomaga razvijati številne veščine in pridobivati pomembna znanja, tudi o domačih tradicijah in dediščini, kar jim koristi tudi pozneje v življenju. S temi tematikami se ukvarja projekt Kuhnapato, ki slovenske osnovnošolce že 9. leto uči skrivnosti domače kuhinje, letos pa pozornost namenja še pomembni problematiki zavržene hrane. Preberite, česa vsega se otroci pri tem projektu učijo, oglejte si video in preizkusite enega izmed projektnih receptov.
 

Kuhanje razvija številne pomembne veščine, ki posamezniku pomagajo pri aktivnem vključevanju v družbo

Najpomembnejših življenjskih veščin se ne učimo le »s knjigo«, ampak jih pridobimo s časom in izkušnjami. Takšne veščine se razvijajo skupaj s posameznikom in čeprav jih je težje oceniti, so ključne za posameznikovo kakovostno vključevanje v družbo in uspešnost pri samostojnem in ekipnem delu. Imenujemo jih mehke veščine, razvijajo pa se z mnogimi dejavnostmi, tudi kuhanjem.

Kuhanje je ena izmed dejavnosti, pri katerih ni bistveno le pomnjenje oziroma reprodukcija informacij (npr. sestavin, dolžine kuhanja, stopinj pečice), ampak spodbuja še druge veščine in zahteva njihovo uporabo v praksi. To so:

•    organizacijske sposobnosti (priprava posod, živil, sosledje pri postopku),
•    komunikacijske in vodstvene sposobnosti (odrejanje nalog, jasno izražanje zahtev in želja, dogovarjanje z drugimi, kadar kuha več oseb),
•    sposobnost reševanja težav in prilagodljivost (hitro odločanje, reagiranje in prilagajanje na nastalo situacijo, ko gre v kuhinji kaj narobe), 
•    motorične sposobnosti (odmerjanje, posipanje, prijemanje vročih posod s prijemalko, vlivanje ipd. spodbujajo fino motoriko in koordinacijo med očesom in roko),
•    bralna in matematična pismenost (sposobnost pretvarjanja prebranih navodil v izvedbo, pretvarjanje količin) in še mnoge druge.

Že brskate za idejami, kateri recept naslednjič pripraviti skupaj z otroki, da jih navdušite za kuhanje?

Kuhnapato ni samo otroška kuharska šola 

Da je kulinarika na slovenskih tleh zelo pomembna in visoko razvita, dokazujejo mnogi vrhunski kuharji in njihove restavracije, pa tudi nagrade, ki jih za svoje delo prejemajo od uglednih tujih inštitucij. Kulinarika in njena zgodovina sta od nekdaj pomemben del naše družbe in identitete, kljub temu pa pogosto živita le v restavracijah in kuharskih knjigah, v naših domovih pa manj. Projekt Kuhnapato to aktivno spreminja.

Projekt Kuhnapato deluje s pomočjo ministrstva za zdravje, pod okriljem nacionalnega programa Dober tek, Slovenija. V okviru projekta, ki aktivno živi in deluje že deveto leto, slovenski osnovnošolci ustvarjajo tradicionalne jedi iz lokalnih sestavin, pridobljeno znanje pa predajajo vrstnikom in družinam. Osnovnošolci se (običajno) zberejo v šolskih kuhinjah in se tam pod vodstvom mentorjev učijo:

•    priprave jedi po tradicionalnih, lokalnih receptih (spoznavajo in obujajo recepte prednikov, ki jim lahko dodajo še svojo noto, ob tem pa se seveda učijo kuhanja in kuharskih postopkov),
•    pomembnosti uporabe lokalnih sestavin (uporabljajo sestavine, ki rastejo oz. se pridelujejo v bližnjem okolju, številne naberejo sami),
•    gospodarnega ravnanja s hrano in smotrne porabe sestavin (načrtujejo jedi, da ne prihaja do nepotrebnih ostankov, in načrtujejo, kaj bi naredili s potencialnimi ostanki),
•    pestrosti sezonskih in regijskih zapovedi prehranjevanja (zakaj je takšno prehranjevanje pomembno, kakšne so njegove koristi),
•    komunikacije, organizacije, prilagodljivosti, motoričnih sposobnosti in drugih prej omenjenih mehkih veščin, ki se s kuhanjem v družbi vrstnikov aktivno razvijajo.

Poleg tega pri kuhanju sodelujejo učenci različnih starosti, kar pomeni, da se otroci tudi medsebojno preizkusijo v vlogah učencev in učiteljev. Takšen odnos spodbuja tako mlajše kot starejše, da se v projekt še bolj z veseljem in še aktivneje vključujejo, ker pa kuhajo v bolj ali manj heterogenih skupinah, se pri njih razvija tudi empatija in razumevanje za drugačnih od sebe.



Kuhanje domačih jedi z lokalnimi sestavinami otrokom omogoči, da zgradijo res trdne kuharske temelje. Naša kulinarika je namreč pestra po sestavinah in postopkih, v katerih zaznamo kulturne vplive cele Evrope, zato je morebitna nadgradnja znanja o postopkih tujih kuhinj lažja in hitrejša.

Vsako znanje je pravo šele, ko zaživi v praksi

Kako uspešen in vpliven je projekt Kuhnapato, se je dodobra pokazalo v času, ko so bile šole zaprte, otroci pa doma. Še bolj je do izraza prišla pomembnost lokalne prehrane kot enega od temeljnih gradnikov dobrega počutja in samooskrbe s hrano. Izkazalo se je tudi, da so osnovnošolci kuharsko znanje, ki so ga prejeli v okviru projekta Kuhnapato, sposobni pretvoriti v prakso za domačimi stenami.

Mladi kuharji iz OŠ Dornberk so se zbrali na »pikniku« v bližini šole in skuhali odlično lokalno pojedino. Nekaj izdelkov, ki sooblikujejo slovensko kulinarično tradicijo, so dobili v trgovini SPAR, nekaj pa so jih v okolici nabrali kar sami.
Oglejte si posnetek s prizorišča nenavadne kuhinje v Dornberku:







Nekaj osnovnošolskih kuharjev oz. kuharic pa je kuhalo kar doma. Med njimi sta tudi sestrici Ana in Maja z OŠ Središče ob Dravi, ki sta za svojo družino sami skuhali odlično kosilo. Tudi vi lahko pripravite rožice, ki jih pripravlja Ana.






 

Spremljajte projekt Kuhnapato in se tudi sami naučite veliko novega

Mlade kuharje, njihove dogodivščine, odkritja, kuharije in recepte lahko spremljate tudi na Facebook profilu Spar Slovenija in na spletni strani www.spar.si. Tako boste vedno na tekočem, kaj se dogaja, spoznali boste mnogo namigov, kako hrano porabiti do konca, pa še recepte naše kulinarične dediščine boste lahko preizkusili v praksi. Naj otroško navdušenje in veselje tudi vam vlijeta novih kuharskih moči!