Terme Krka bi gradile apartmaje, krajani so proti

Terme Krka bi v Strunjanu imele še več turistov, krajani pa takim načrtom nasprotujejo. Trdijo, da bi gradnja novih objektov dodat­no obremenila krajinski park, ki je že zdaj preveč obiskan. Sinoči­ je bila v Strunjanu druga javna predstavitev prostorskega načrta, na kateri so krajani ogorčeno nasprotovali novim, večjim pozidavam v parku. Predstavniki Term Krka pravijo, da z vlaganji ne obremenjujejo parka in da so za obremenitve krivi dnevni obiskovalci.

Terme Krka Strunjan bi povečale nastanitvene kapacitete, bazene in parkirišča v Strunjanu ter jih namenili za zahtevnejše goste. FOTO: Boris Šuligoj

Terme Krka so Hotel Svoboda prevzele leta 1984. Na več hektarih najlepših površin v krajinskem parku ob laguni Stjuža imajo več nastanitvenih objektov s 436 ležišči, večji zunanji in notranji terapevtski bazen, zdravilišče z obsežnimi terapevtskimi, zdraviliškimi in zdravstvenimi storitvami, najmanj dve restavraciji, več hišic z apartmaji, parkirišča in do pred dvema letoma tudi košarkarsko in teniška igrišča. Upravljajo še kopališče na plaži. Že pred dvanajstimi leti so se odločili, da bodo športna igrišča opustili in na njihovem mestu zgradili nove kapacitete.

Talaso Strunjan FOTO: Slovenska turistična organizacija

Terme Krka bi zgradile objekte, v katerih bi uredili 60 apartmajev, nove bazene in na območju obstoječega parkirišča novo večnivojsko (vkopano in nadzidano) garažo za 280 avtomobilov. Andreja Zidarič iz Term Krka je za Delo povedala, da natančna arhitektura še ni izdelana in da zato še ni znana skupna površina apartmajev. Tudi iz nekdanje restavracije Primorka, za katero so skrbeli zasebni najemniki, bi uredili več apartmajev. V OPPN so predvideni tudi pogoji za rekonstrukcije in prenove obstoječih objektov.

V Termah Krka pravijo, da si za dodatno pozidavo prostora in dopolnjen OPPN prizadevajo od leta 2012. Najprej so si zamislili precej večji poseg v prostor, ki so ga zaradi pripomb iz javnih razprav ter sprememb turističnih trendov zdaj temeljito spremenili. Zdaj nameravajo pozidati do nedavnega športne površine. »Pripravili smo nove strokovne podlage in upoštevali nove smernice vseh nosilcev urejanja prostora, tudi okoljsko poročilo o morebitnih negativnih vplivih tako v času gradnje kot pozneje,« je pojasnila Andreja Zidarič in poudarila, da ne pričakujejo dodatnih vplivov na naravno okolje in soline. Nasprotno, menijo, da bi lahko celo izboljšali lastnosti zavarovanih območij.

Strunjančani so ogorčeni

Na drugem bregu so Strunjančani, ki pravijo, da so turistične kapacitete v kraju že zdavnaj prerasle zmogljivost parka. V Strunjanu je poleg Krkinega naselja Talaso Strunjan tudi naselje Salinera, ob solinski cesti sta še dva manjša hotela in Kamp Strunjan.

Vsaj tolikšen problem so v Strunjanu dnevni gostje, ki od začetka maja do konca oktobra oblegajo tamkajšnjo obalo. Na neurejeni obali pod strunjanskim klifom so lani našteli več kot 170.000 obiskovalcev, po grobih ocenah na leto obišče Strunjan od 350.000 do 400.000 obiskovalcev.

V Termah Krka pravijo, da si za dodatno pozidavo prostora in dopolnjen OPPN prizadevajo od leta 2012, stanovalci pa opozarjajo, da so turistične kapacitete v kraju že zdavnaj prerasle zmogljivost parka. FOTO: Boris Šuligoj

Krajani so jezni tudi zaradi dvojnih meril. Ko hočejo sami, denimo, pred hišo zgraditi manjšo nadstrešnico, jim tega zavod za spomeniško varstvo ne dovoli. Hkrati lahko hotelirji brez večjih ovir zidajo nove in nove zmogljivosti. Poleg tega domačine tepejo pogoste poplave, ni dovolj dobro poskrbljeno za odvajanje komunalnih odplak, parkirišč je vsako poletje manj. V občutljivem parku na obali je vsako leto večja gneča kopalcev in njihovih avtomobilov.

Predsednica sveta KS Strunjan Brina Knez nam je povedala, da se krajani bojijo dodatnih obremenitev že tako nepopolne infrastrukture. Skrbi jih za ravnokar prenovljeno cesto, zaradi vse večjega hrupa, vse večjih obremenitev lagune Stjuža in kako bo voda iz bazenov vplivala na morje. Nasprotujejo čedalje večji pozidavi kraja in se sprašujejo, kako to, da za krajinski park niso določene mejne zmogljivosti.

Javne ustanove
pri kritiki zadržane

Krajani očitajo, da se vodstvo zavoda Krajinski park Strunjan izogiba odločnemu nasprotovanju načrtovanim posegom, ker se boji političnih pritiskov na vodstvo. Direktor Marko Starman je izjavil, da zavod kot upravljavec parka ni udeležen v postopku prostorskega načrtovanja v parku.

Vendar načrtovanim novim objektom ob Termah Krka ne nasprotujejo čisto vsi krajani. Marina Knez, predsednica Turističnega društva Strunjan, pravi, da je njeno mnenje drugačno od večine, da je treba imeti s termami dialog, ker veliko prinašajo in pomagajo kraju in ker vsi posegi morda res niso tako hudi, kot je pritisk dnevnih gostov.

FOTO: Boris Šuligoj 

Tudi uprava občine Piran ne namerava nasprotovati OPPN, saj vodi postopek njegovega sprejemanja, o sprejetju pa bo odločal občinski svet. V okoljskem poročilu so bili vplivi na okolje ob upoštevanju ukrepov ocenjeni kot sprejemljivi. Občini bodo vlagatelji plačali komunalni prispevek, s katerim bodo izboljšali infrastrukturo v kraju. Poleg tega so osnutek OPPN predstavili vodstvu krajevne skupnosti, ki ni imelo posebnih pripomb. Zato je cilj občinske uprave doseči čim širši konsenz.

Po sinočnji drugi javni razpravi bo OPPN razgrnjen do 20. decembra. Občina bo pripravila odgovore na podane pripombe, prihodnje leto pa upajo na sprejetje OPPN v občinskem svetu.