Kriv je tudi »brzovlak« e-receptov

Ljubljana – Zasavje se že več let ne more znebiti primata najbolj bolne med slovenskimi regijami. Zdravniki so v letih med 2010 in 2014 odkrili skoraj 620 novih rakavih obolenj na sto tisoč Zasavcev. Med Primorci in Notranjci, ki veljajo za najbolj zdrave Slovence, so jih odkrili sto manj. Vsako leto je med Slovenci skoraj 14.000 novih rakavih pacientov, umrljivost pa je še vedno velika.

Rak je bil in ostaja eden največjih javnozdravstvenih problemov v naši državi, kljub številnim obolenjem med otroci pa še vedno velja tudi za bolezen starejše populacije. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je konec leta 2014 v Sloveniji živelo več kot 98.000 ljudi, ki so jim v življenju odkrili raka; umrlo jih je skoraj 6000. Največ Slovencev zboli za rakom na debelem črevesu; pri moških prednjači rak na prostati, pri ženskah rak na dojki. Predvidevanja niso najobetavnejša: od rojenih leta 2014 bo za rakom, preden bodo dopolnili 75 let, zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk.
V Zasavju je največja odstopanja od slovenskega povprečja mogoče zaznati pri raku na sapniku in pljučih, saj je za njim samo leta 2014 zbolelo 122 moških na 100.000 prebivalcev, Zasavke je najbolj prizadel rak na debelem črevesu: skoraj 60 žensk na 100.000. Trend rakavih obolenj se v regiji povečuje že skoraj pol stoletja – od 70. let prejšnjega stoletja. Tveganje, da raka odkrijejo Zasavcu, je vsaj šest odstotkov večje kot v povprečju v državi.


 

Vpliv onesnaževanja je v Zasavju nesporen

Zdravje Zasavcev je v preteklosti, sodeč po opravljenih študijah, najbolj ogrožala industrija. Onkološki inštitut v eni od njih ugotavlja, da tveganje za rakava obolenja, predvsem za plučnim rakom, povečuje bivanje v bližini trboveljskih cementarne (Lafarge) in termoelektrarne (Tet), v Hrastniku pa tveganje za pljučnim rakom in rakom na sečilih menda povečujeta proizvodnji v Steklarni in Tovarni kemičnih izdelkov. Oba trboveljska onesnaževalca sta sicer že pred leti ustavila svoji peči: Lafarge in Tet leta 2015. Podatki o obolevnosti med Zasavci, predvsem med mlajšimi, saj zdravniki ugotavljajo, da rak vsako leto v invalide spremeni 60 delovno aktivnih Zasavcev, starih manj kot 45 let, so že zdaj strah vzbujajoči. Kolikšne šele bodo  številke glede na dvajsetletno latenčno dobo za nastanek tumorjev in glede na napovedi onkologov, da bodo vpliv onesnaževalcev na obolevanje za rakom lahko ocenjevali »v prihodnjih desetletjih«, se sprašuje Alenka Forte, trboveljska zdravnica, specialistka interne medicine, ki že vsaj desetletje opozarja na »razglašeno zdravstvo na nacionalni ravni« in na odgovornost lokalne zdravstvene stroke ter lokalne oblasti, ki nista storili, kar bi morali, da »zdravstvena slika Zasavja, predvsem Trbovelj, ne bi bila tako porazna«. »Več preventive potrebujemo, več ozaveščenosti in manj predavateljev iz prestolnice, ki Zasavcem očitajo, da pogosteje obolevamo za rakom zaradi telesne neaktivnosti, kajenja in debelosti. A v teh parametrih bistveno ne odstopamo. Vzrok ni življenjski slog, ki ga nekateri ponavljajo kot zakrament,« je prepričana Alenka Forte.



Nesporno je, da so bili Zasavci dolga leta izpostavljeni tudi rakotvornim izpustom iz industrije: od težkih kovin do benzena in TOC – rakotvornemu skupnemu organskemu ogljiku. Dolgotrajnejša izpostavljenost nižjim koncentracijam nekaterih snovi lahko povzroča kronične spremembe, izpostavljenost določenim kemikalijam pa pripomore tudi k nastanku raka, je onkološki inštitut v raziskavi o zdravju Zasavcev opozarjal že pred desetletjem. Med rake, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenosti kemikalijam v delovnem ali bivalnem okolju, spadajo rak na pljučih, koži, sečnem mehurju, bezgavkah, jetrih, ledvicah, levkemija …



Vprašanje za občine in ministra

»V Trbovljah imamo enega najslabših sistemov preskrbe z družinskimi zdravniki, v katerem ni niti enega koncesionarja, posledica je, da osebni zdravnik tudi po dve, tri leta ne vidi pacienta. Ti pa so, dokler resno ne zaškriplje, zadovoljni z 'brzovlakom' v obliki e-receptov, ki smo mu priče zdaj. Če ne vidiš pacienta, ga ne moreš vprašati o simptomih in ne moreš odkriti bolezni v zgodnjem stadiju. Kdaj in kako bodo izboljšali porazno sliko zdravja v zasavskih občinah, je zato vprašanje za politiko na občinski in ministrski ravni. S specializanti je ne bodo rešili,« pravi Alenka Forte, ki obžaluje, da so Zasavcem po tistem, ko je pred petimi leti opozorila na povečevanje raka med delovno aktivnimi, ukinili invalidsko komisijo. »Zato se bojim, da 'tajni dokument' nekega dne ne postane tudi podatkovna baza NIJZ Zdravje v občini,« dodaja.