Krašovec oproščen v zadevi Betnava

Celje – Na razglasitev sodbe na celjsko krožno sodišče pred senat pod vodstvom sodnice Cvetke Posilovič nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije danes ni bilo, po svojem zagovorniku Velimirju Cugmasu pa je po pravnomočnosti oprostilne sodbe napovedal novinarsko konferenco.
 
Krašovec je bil v prvotnem sojenju zaradi napeljevanja k poslovni goljufiji v škodo evropskih sredstev v višini 1,772 milijona evrov sprva sicer obsojen na tri leta zapora, vmes pa je mesec dni kazni pred razveljavitvijo sodbe že prestal. Na ponovljenem sojenju sta s Cugmasom dokazovala, da Krašovec ni mogel zagrešiti napeljevanja h goljufiji Ministrstva za gospodarstvo za sredstva EU, saj da ni ni bilo naklepa, odgovorni za Betnavo, najbolj direktorica družbe Betnava Dragica Marinič in odgovorni nadzornik Anton Ekart, pa so odločali samostojno. Tožilka Renata Vodnjov, ki je primer prevzela po tožilcu Stanislavu Pintarju, je vztrajala pri treh letih zapora za kaznivo dejanje napeljevanja h goljufiji v škodo sredstev EU. A današnja obrazložitev sodnice je bila za obe strani presenečenje. Še najbolj, kar se je nakazovalo od vsega začetka, da afere z Betnavo ne bi bilo, če bi takratni uslužbenci direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo svoje delo opravljali bolj dosledno in, dodajamo, morda ne bi imeli navodil, da je treba sredstva EU hitreje porabiti.
 
Spomnimo, da naj bi po obtožnici Krašovec jeseni leta 2009 direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in odgovornega nadzornika obnove dvorca Antona Ekarta nagovoril, da sta ministrstvu poslala lažne gradbene situacije in dnevnike za 5,2 milijona evrov, v njih pa vključila nabavljeni material za obnovo, česar ne bi smela. S tem je Betnava dobila 1,772 milijona evrov za obnovo škofijskega dvorca po pogodbi o odobrenem sofinanciranju.
 
Toda Posilovičeva nobeni strani ni dala prav je in oprostilno sodbo razložila drugače. Najprej, da je sodišče morali slediti očitkom iz obtožnice, po katerih so se vsi vpleteni dogovorili in pri izvršitvi kaznivega dejanja opravili vsak svojo nalogo. To bi pomenilo sostorilstvo, zato Krašovcu ni mogoče očitati napeljevanja domnevnih sostorilcev h kaznivemu dejanju, če pa so nanj že prej pristali. In če že, je tudi Dragica Marinič izpričala, da je za možnost vključitve materiala v situacijo za pridobitev denarja najprej izvedela od Hilde Tovšak ter so se 23. septembra 2009 to dogovorili na sestanku, kjer Krašovca ni bilo, saj je bil že dva tedna prej razrešen pooblastil pri obnovi dvorca. Kako je torej Krašovec lahko vplival nanjo in Ekarta, da sta zahtevek podpisala, če pa so vsi bili prepričani, da smejo material vključiti v začasno situacijo?
 
Še bolj zanimiva je obrazložitev sodnice, da je bilo v spornem, menda lažnem zahtevku na več mestih kot del situacije naveden material na skladišču, ministrstvo pa je izplačilo odobrilo in izvedlo. Po veljavnih pravilih in navodilih namreč denarja za nabavljeni material kot še ne upravičen stroške ne bi smelo izplačati in to je ugotovilo šele sredi leta 2010. Zahtevek bi lahko torej že takoj zavrnilo.
 
»Sodišče je bilo vezano na opis kaznivega dejanja, zato meni, da ministrstvo ni bilo preslepljeno, zato se je sodišče odločilo za oprostilno sodbo,« je zaključila sodnica Cvetka Posilovič.
 
Drugi vpleteni v afero Betnava na čelu s Hildo Tovšak, Dragico Marinič in Antonom Ekartom so doslej krivdo priznali in se s tožilstvom pogodili za različno dolge kazni, tudi pogojne.