Koroški hit, ki so ga ustvarili turistični boni

Veliko domačih gostov s turističnimi boni so lani privabile turis­tične kmetije v hribovski vasi Šentanel nad Prevaljami in njeni okolici. Pravzaprav so bile prava uspešnica, kar se pozna tudi v letošnji turistični sezoni. Nastanitvene zmogljivosti se vztrajno polnijo, lastnike kmetij pa najbolj veseli, da se vračajo lanski gos­tje, ki so bili nad počitnicami na podeželju, nad ponudbo in prijaz­nostjo domačinov, navdušeni.

»Zaradi bonov je tudi k nam prišlo veliko Slovencev,« je povedal Anej Štrucl, ki na kmetiji Koroš v Jamnici z družino upravlja manjši ekohotel, specializiran za gorsko kolesarjenje, več kot polovica njihovih gostov je sicer tujcev. V nasprotju z drugimi okoliškimi turističnimi kmetijami je pri Korošu glavna dejavnost turizem in dopolnilna kmetijstvo. V času zaprtja zaradi epidemije so izboljšali standard sob, kapacitete pa niso povečevali, saj želijo ostati manjši in butični. Gorske kolesarje od vsepovsod – v zadnjem obdobju jih je veliko iz Nemčije – med drugim popeljejo v single trail park Jamnica, podzemlje Pece in tudi na avstrijsko stran Pece, kjer sodelujejo s Franzem Skukom, kmetom in podjetnikom, ki z družino poleti in pozimi skrbi za turistični utrip na avstrijski Peci.



»S tako majhnim kolesarskim parkom, kot je naš na Jamnici, pač ne moreš vstopati na svetovni trg,« pove Anej Štrucl, ki je Skuku z ekipo pomagal urejati kolesarske proge na avstrijski strani Pece. Obe kolesarski destinaciji sta zares nekaj posebnega, dokaz za to pa je, da bosta prihodnje leto znova prizorišči čezmejne dirke svetovne serije enduro.
Ob prihodu na Jamnico pred trinajstimi leti so Štruclovi vse bližnje in daljne sosede povabili k sodelovanju in pripomogli ne le k povezovanju lokalne turistične ponudbe, pač pa z razvojem turizma tudi k odpiranju novih delovnih mest. Začetna bojazen, da bodo gorski kolesarji uničevali naravo, je hitro minila, ko so domačini ugotovili, da sami s traktorjem v gozdu naredijo več škode kot gorski kolesarji s kolesi.
 

Pozabljeni zvoki narave

Korošu je najbližja ekološka turistična kmetija Mikl, na kateri gospodarita Marija in Stanko Kert. »Pri nas lahko sprejmemo največ sedemnajst gostov. Na voljo jim je tudi hiša, stara 231 let, ki je bila v preteklosti last gospodarjev naše kmetije. Ker smo med obnovo naleteli na letnico 1786 in vgraviran podpis Jurija in Lene, smo hiško poimenovali po njiju. Gostje so pri nas najbolj prevzeti nad naravo, mirom in tišino, v kateri lahko slišijo morda že pozabljene zvoke narave, ter domačo, ekološko pridelano hrano,« pove Marija Kert.



Po prihodu obiskovalci najprej raziščejo okolico kmetije. Otroci po zajtrku, za katerega Marija ved­no speče tri vrste kruha, pomagajo nakrmiti pujse in pobrati jajca. Domači gostje večinoma bivajo na kmetiji tri dni, redki pet, zelo malo se jih odloči za enotedensko bivanje. »Če ostanejo samo za vikend, jim predlagamo, da si ogledajo podzemlje Pece v Mežici, se spustijo po ziplinu v Črni na Koroškem ali pa se okopajo v naravnem plavalnem jezeru v vod­nem parku Radlje. Skoraj vsi se v času bivanja pri nas odločijo za vzpon na Uršljo goro ali Peco. Tisti, ki ostanejo dlje, obiščejo tudi zahod­no Pohorje in se odpravijo na katero od bližnjih avstrijskih jezer,« povedo pri Miklu.
 

Knjiga rezervacij se polni

Med koroškimi turističnimi kmetijami z zelo dolgo tradicijo je kmetija Marin, kjer skupaj gospodari več generacij številčne družine Miler. Gospodarjeva hčerka Katarina pove, da so imeli lani največ gostov iz osrednje Slovenije, ki so zaradi turističnih bonov prvič odkrivali lepote Koroške. »Letos se vračajo,« pokaže, medtem ko lista po knjigi rezervacij. »Če pri nas ni več postelj, kličemo k sosedom,« pojasni Tjaša Geršak, boljša polovica Katarininega brata Jurija.



Prvi so se tukaj s turizmom začeli ukvarjati pri Plodru, na kmetiji tik ob cesti, ki vodi v hribovski Šentanel. Njihova primarna dejavnost je živinoreja. Kmetija je odlično izhodišče za pohodništvo in kolesarjenje, v ospredju pa je predvsem hrana. »Na Koroškem smo predvsem znani po pripravi močnatih, slanih ali sladkih žepkov oz. krapcev, napolnjenih z različnimi nadevi. Rečemo jim 'nudlni', podrobneje pa jih razlikujemo po nadevih: lahko so 'kvočevi' (nadev iz kuhanih in osladkanih suhih hrušk), češpljevi (nadev iz svežih kuhanih ali suhih narezanih češpelj), jabolčni (nadev iz svežih naribanih ali suhih jabolk), sirovi (skutni nadev z jajci in pehtranom), 'rpičevi' (krompirjev nadev z maslom, jajci, ocvirki, poprom in majaronom),« naštevajo pri Plodru, kjer ponudijo tudi mošt, pijačo, pridelano iz jabolk ali hrušk, ter različne vrste sadnih sokov.
 

Ljubezenska zgodba pri Dvorniku

Ko pišemo o Šentanelu, ne moremo mimo medijsko najbolj znanega para v obmejni vasi, čeprav je od resničnostnega šova Ljubezen na seniku, v katerem sta se zaljubila Damijan Smolak in Erika Mubi, minilo že desetletje. Par gospodari na kmetiji Dvornik, ki se ponaša z zbirko starega orodja, strojev in naprav, sicer pa se ukvarjajo s pridelovanjem ekološke zelenjave, sadja in žita, ki ga sami sejejo, žanjejo in meljejo v lastnem mlinu. Ekološka žita, moke in testenine lahko kupite na kmetiji ali v njihovi spletni trgovini. Do Dvornikove kmetije vodi od središča vasi približno kilometer dolga pot. Vsem kmetijam v Šentanelu in okolici so skupni izjemni razgledi na Peco, Uršljo goro, Raduho, Obir in Podjuno. Pa kleni, neutrudni, trmasti, vztrajni in skromni ljudje.