Koprski dom starejših bo predvidoma poln do poletja

»Trenutno imamo 66 oskrbovancev, prostih mest imamo za 274 stanovalcev, koncesijo pa za 214. Ne želimo hiteti, vsakemu stanovalcu se želimo posvetiti, da se privadi na novo okolje. Težav s kadri za zdaj nimamo,« je dejala Alenka Terbovc, direktorica novega koprskega centra starejših občanov, s katerim upravlja družba Deos. Po oceni Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ima sicer zaradi pomanjkanja zaposlenih prazne postelje že vsak četrti dom za starejše v državi.

Koprski dom starejših, ki o ga uradno odprli danes, je med desetimi Deosovimi enotami največji. Vključuje tudi dve varovani enoti za bolnike z demenco, v vsaki je prostora za 12 ljudi. V domu je 77 zaposlenih, njihovo število pa bodo povečevali glede na prihod novih varovancev. Do poletja nameravajo kapacitete postopno napolniti. »Glede tega nas ne skrbi, saj dobivamo prošnje za zaposlitev,« omeni direktorica. Posebnost njihovega doma so gospodinjske enote, v katerih se bodo odvijale dnevne aktivnosti stanovalcev – od razvedrilnih do kognitivnih dejavnosti, namenjene pa bodo tudi kuhanju kave in pripravi priboljškov. »Velik pomen dajemo druženju. Ni bilo lepšega, ko so se nekateri stanovalci v domu spet srečali po dvajsetih in več letih,« pove. Povprečna starost oskrbovancev je po njenih besedah nekaj čez osemdeset let.

Najdaljše čakalne dobe v Ljubljani

Kot doda Tinkara Godec, generalna direktorica družbe Deos, so dom gradili štiri leta in vanj vložili okvirno 35 milijonov evrov. »Kadrovska stiska je na tem področju močno prisotna in problematiko rešujemo tudi z uvozom delovne sile z območja nekdanje Jugoslavije, s katerimi imamo sporazume o nostrifikaciji diplom. Razpisujemo pa tudi kadrovske štipendije. Največja težava je pridobiti zdravstveno osebje,« omeni.

Stanovalci se bodo ob prijaznejšem vremenu lahko družili tudi na prostem. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Čakalne dobe v Deosovih domovih za starejše je povprečno tri mesece za ženske in šest mesecev za moške, na enoposteljno sobo pa se ponekod čaka tudi pet let. Najdaljše čakalne dobe so v Ljubljani. Cena bivanja se giba od 1200 do 1800 evrov na mesec, odvisno od zahtevane oskrbe.

Vsak četrti dom ima prazne postelje

Po besedah Denisa Sahernika, sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, v okviru javne mreže, ki vključuje javne zavode in koncesionarje, delujeta 102 izvajalca institucionalnega varstvo starejših. V njih biva slabih 19.000 oskrbovancev, približno toliko jih ima tudi aktualno vlogo za sprejem v zavod, a po ocenah domskih socialnih služb je res nujnih prošenj med 2000 do 3000. »Posamezniki ravno iz razloga, ker so čakalne vrste, označijo, da gre za nujen sprejem, čeprav temu ni tako. Prav tako lahko, ko pridejo na vrsto, sprejem odložijo,« nadaljuje sogovornik. Čakalna doba je odvisna predvsem od potreb in želja bodočega stanovalca, njegovega zdravstvenega stanja in zasedenosti doma oziroma obremenjenosti z aktualnimi prošnjami za sprejem. Tudi po podatkih skupnosti socialnih zavodov je najdaljša čakalna doba za enoposteljne sobe v Ljubljani in urbanih središčih, pri čemer to še posebej velja za varovane bivalne enote za osebe z demenco.

Delo Infografika

Po zadnjih podatkih (za konec lanskega leta) je v domovih za starejše praznih še 926 postelj. »Na podlagi ankete med člani Skupnosti iz začetka letošnjega leta ocenjujemo, da ima zaradi pomanjkanja zaposlenih prazne postelje že vsak četrti dom za starejše v Sloveniji,« pravi Sahernik.

Najbolj nesrečen primer pa je v Pivki, kjer je avstrijska družba SeneCura pred letom in pol zgradila nov dom starejših občanov, v katerem je prostora za 64 stanovalcev. Zgradba pa še vedno sameva, saj nimajo dovolj zaposlenih, da bi zavod odprli, in to kljub temu, da je občina v ta namen ponudila tudi kadrovska stanovanja.