Konec stresa za dijake

Ljubljana – »Še naprej sledite svojim sanjam in ciljem,« se je na uradni podelitvi maturitetnih spričeval od dijakov poslovila Zdenka Može Jedrejčić, ravnateljica Gimnazije Antona Aškerca. Med dijaki, ki so prišli na podelitev, je vladalo prešerno vzdušje, čeprav so se glede na slovensko povprečje – na splošni maturi je bilo letos uspešnih 90,3 odstotka dijakov – odrezali nekoliko slabše. Med 40 dijaki jih je k maturi pristopilo 31, na koncu pa zrelostni izpit tudi opravilo 20 dijakov.

Dijaki so lahko od sedme ure zjutraj s pomočjo šifre na spletu pregledali, kako so se odrezali na splošni maturi. V prvih desetih minutah je to storilo kar 46 odstotkov kandidatov, je poudaril Darko Zupanc, direktor državnega izpitnega centra, zato presenečenj med dijaki, ki so prišli po spričevala, ni bilo.

Maturantka Amadeja Pipan je bila z rezultatom zelo zadovoljna, svojo srednješolsko pot pa bo končala na simboličen način. »Doma bom uredila vse zvezke in jih spakirala za dekle, ki bo maturo opravljala prihodnje leto,« je povedala dijakinja ljubljanske Gimnazije Antone Aškerca, ki se bo prihodnje leto izobraževala »čez cesto«, saj bo na filozofski fakulteti predvidoma študirala slovenistiko in primerjalno književnost.

Tako Leon Oblak kot Lana Gerželj Bizjak sta napovedala, da bosta uspeh proslavila z odhodom na morje. Maturo sicer dijaki in dijakinje, s katerimi smo se pogovarjali, le redko razumejo kot »zrelostni izpit«, ampak bolj kot stopničko, ki jo morajo premagati. »Nekaj, kar potrebuješ, da greš naprej na fakulteto in nato, da dobiš službo,« je povedal Til Švajger, ki je ocenil, da matura ni bila posebej težka, morda le kakšno vprašanje. Letošnja uspešnost med maturanti – na splošno maturo se je prijavilo 6343, na poklicno pa 10.391 kandidatov – sicer izstopa navzgor. Medtem ko je bilo lani uspešnih 88 odstotkov, jih je bilo pri letošnji splošni maturi 90,3 odstotka, izboljšali so se tudi rezultati poklicne mature, ki jo je letos opravilo 91,4 odstotka dijakov.
 

Letošnje leto se bo tako po vseh kriterij mature zasalo kot eno uspešnejših. FOTO: Matej Družnik/Delo

Pogled zdaj uprt v fakultete ...

Dijaki so osrednji del spomladanskega izpitnega roka splošne in poklicne mature začeli s s pisnim izpitom iz slovenščine, italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika že 29. maja in njihov spremljevalec je bil obvezni stres. »Začne se z najtežjim delom, nato pa je vedno lažje in na koncu se počutiš, kot da si nekaj opravil, tudi če še nisi prejel rezultatov,« je bil zadovoljen Jan Mramor, ki je napovedal, da bo razglasitvi zagotovo sledila zabava. Poletje bo sicer posvetil delu, septembra pa bo sedel v študentske klopi.

Na podlagi rezultatov obeh matur se uspešni kandidati lahko vpišejo v višješolske in univerzitetne programe, kjer je letos na voljo 14.087 mest za redni in 2325 mest za izredni študij. Kam so sprejeti, bodo izvedeli najkasneje 25. julija. Medtem je v višjem strokovnem izobraževanju na voljo 11.719 mest, višješolska prijavna služba pa bo do 19. julija kandidate, ki so se za vpis prijavili s prvo prijavo, pisno seznanila z izidom izbirnega postopka.

Manj uspešni kandidati oziroma zamudniki in tisti, ki bi oceno želeli izboljšati, imajo še danes zadnjo možnost, da se prijavijo k splošni maturi in k izpitu iz maturitetnega predmeta v jesenskem izpitnem roku, ki se bo za obe maturi začel 24. avgusta. Še dva dni pa imajo na voljo, da na državni izpitni center oddajo vlogo za vpogled v izpitno dokumentacijo, po katerem lahko na svojo oceno vložijo ugovor.