Konec 30-dnevnih blokad v državnem zboru?

V SDS ob sprejemanju vladnih sprememb zakona o RTV Slovenija, ki ga bo državni zbor potrjeval jutri, namigujejo, da bi tudi tokrat lahko zahtevali posvetovalni referendum. O njem odloča ves državni zbor, zato seveda vedo, da koalicija njihovemu predlogu ne bo prikimala. A dvajset let so sedanja določila poslovnika – vmes se je sicer spremenila referendumska zakonodaja – v državnem zboru tolmačili tako, da so pred odločanjem o vloženi zahtevi za referendum morali parlamentarci počakati najmanj 30 dni. Zato so ta rok opozicijske stranke – v prejšnjem mandatu predvsem Levica – večkrat uporabile tudi za zaustavitev zakonodajnega procesa. O zahtevi se namreč odloča še pred končno potrditvijo zakonov.

A po zadnji interpretaciji tega poslovniškega določila, ki so ga napisale službe državnega zbora, omenjeni 30-dnevni rok ne bi obveljal v primeru nujnih postopkov. Ta postopek je namreč namenjen preprečevanju težko popravljivih posledic za delovanje države. In po naših informacijah naj bi koalicija to interpretacijo tudi uporabila, če bodo v SDS vložili zahtevo za posvetovalni referendum o zakonu o RTV Slovenija.

Igor Kaučič, profesor ustavnega prava in strokovni soavtor veljavnega poslovnika, se sicer strinja, da je mogoče uporabiti novo interpretacijo, a je sam tudi z vidika pravne varnost in predvidljivosti bolj naklonjen spremembi poslovnika ter popolnemu umiku tega 30-dnevnega roka ne glede na sam postopek, po katerem se sprejemajo zakoni. »Prav zaradi teh zlorab, ki so se v preteklosti dogajale, in da se prilagodi določba spremembi ustave iz leta 2013«, je kot glavna razloga za podporo spremembam poslovnika še navedel Kaučič in opozoril, da se ta namreč zdaj uporablja le še pred odločanjem o posvetovalnem referendumu. Državni zbor namreč od leta 2013 namreč nima več pravice zahtevati naknadnega zakonodajnega referenduma.

Za spremembo poslovnika je sicer potrebna dvotretjinska večina.