Pandemija covida-19 ima močan negativen vpliv tudi na virus hiv

Ljubljana – Je že čas za rahljanje ukrepov? Koronarazmere v državi se žal še ne izboljšujejo. Na predzadnji dan novembra smo sicer imeli manj pozitivnih testov, a število žrtev s covidom-19 še vedno presega 50. Natančneje: včeraj smo poročali o 51 umrlih, danes o 55. Zdravstveni sistem je na robu zmogljivosti.

Aktualno stanje epidemije v Sloveniji sta na današnji 1. december na novinarski konferenci ob vladnem govorcu Jelku Kacinu predstavila še prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in Polonca Mali, dr. med., z Zavoda za transfuzijsko medicino.

Novinarsko konferenco si lahko ogledate tu:



V domovih za starejše je v ponedeljek ozdravelo 272 stanovalcev in 107 zaposlenih, od tega 64 zdravstvenih delavcev. Skupno je doslej ozdravelo 2587 stanovalcev in 1226 zaposlenih v domovih.

V ponedeljek so nove okužbe v domovih potrdili pri 201 stanovalcu in 42 zaposlenih, med njimi je 26 zdravstvenih delavcev. V petih posebnih socialnovarstvenih zavodih je trenutno 211 okuženih stanovalcev in 128 zaposlenih.

O večjem številu potrjenih okužb poročajo iz naslednjih domov: DEOS center starejših Trnovo (19), Dom starejših občanov Krško (16), Dom upokojencev center Tabor - Poljane (14), Dom upokojencev Podbrdo (11), Dom starejših občanov Vič - Rudnik enota Bokalce (11) in Dom starejših Rakičan (11).

»Če se bomo vsi držali ukrepov, se bodo epidemiološke razmere izboljšale, vdorov v bolnišnice in domove bo manj, posledično se bo zmanjšal pritisk na bolnišnice in lahko bomo začeli počasi in nadzorovano sproščati veljavne ukrepe,« meni Kacin.

Dve pandemiji na kupu

Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pa je ob 1. decembru, dnevu boja proti aidsu, spregovoril o virusu hiv, s katerim živi 38 milijonov ljudi, 25 milijonov pa jih zdravijo.

Opozoril je, da ima pandemija covida-19 velik vpliv na pandemijo aidsa, še zlasti v nerazvitem svetu, kjer bodo posledice zaradi slabšega dostopa do preventive po njegovem mnenju katastrofalne. Tudi pri nas pandemija slabo vpliva na širjenje hiva. Običajno je na teden na testiranje prišlo od 40 do 50 ljudi, zdaj pa zgolj od deset do petnajst.

Testiranje, najpomembnejša preventiva

Testiranje je ob osnovni preventivi najpomembnejša strategija, je dejal: »Pri nas smo zelo uspešni pri zdravljenju, saj pri več kot 95 odstotkih ljudi s hivom dosežemo nezaznavnost virusa v krvi.« Te osebe ne prenašajo virusa, niso kužne, kar je čudovita informacija za javnost; teh ljudi, ki se zdravijo, se ni treba bati. Žal pa je po več kot 35 letih »še kako živa stigma in diskriminacija ljudi«, okuženih s hivom.
 
Tudi v zdravstvu je pomembno vedeti, da se virus ne prenaša, da nosečnice ne prenesejo virusa na novorojenčka. 

A če ni zgodnjega testiranja, se poruši kaskada preventive in zdravljenja, opozarja dr. Tomažič, ki se boji, »da bo covid-19 vplival na našo epidemijo, da bo spet dobila nov zagon, kar bomo čutili v naslednjem kratko- in srednjeročnem obdobju«. 
 
V Sloveniji smo v zadnjih letih uspešni pri obvladovanju širjenja virusa hiv in aidsa. »Od leta 2016, ko smo imeli najvišje številke, 60 na novo potrjenih s hivom ali aidsom, ko smo bili že v strahu, da se naša zgodba o uspehu ruši, se je pojavilo veliko novih aplikacij za pridobitev partnerja, kar je pomenilo, da so se lahko anonimneži srečevali in virus je bil na pohodu,« je pojasnjeval dr. Tomažič. Zahvaljujoč trudu nevladnih organizacij, infekcijske klinike in NIJZ pa so se številke zmanjševale. Lani smo imeli manj kot dva na novo odkrita primera oseb s hivom na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v Evropi. 
 


Letos imajo po več kot desetih letih znova tudi otroka z virusom hiv. Rodil se je v Sloveniji in se okužil od matere – po Tomažiču po nepotrebnem, saj se na kliniki že več let trudijo za uvedbo presejalnih testov nosečnic, torej da bi jim ponudili ta test in primerno razložili, če bi imele kakšne pomisleke.
 
V zadnjem obdobju se intenzivno ukvarjajo s samotestiranjem. Tomažič upa, da jim ga do konca leta uspe uvesti. Test tudi ne bo pretirano drag, zanj bo treba odšteti okrog 25 evrov, bo pa na voljo v lekarnah in bo zagotavljal anonimnost. 
 
V Sloveniji živijo sa hivom 704 osebe, približno desetine od teh ne poznamo. Cilj je manj kot deset odstotkov. 

Čim prej spet v dobro staro infekcijsko kliniko 

Vsaka oseba s hivom lahko pride na pregled na Poljanski nasip, večja težava pa so hospitalizacije. »Enako bi se lahko razburjali, kot se razburjajo hematologi, internisti, kirurgi, da je njihova dejavnost okrnjena,« je dejal Tomažič in dodal: »Naša je še toliko bolj, saj je naša bolnišnica covidna bolnišnica in bolniki z infekcijskimi boleznimi, sepsami in meningitisi in raznimi specialnimi infekcijskimi boleznimi ležijo povsod, samo pri infektololgih ne. To velja tudi za ljudi s hivom in aidsom, ki ležijo v Mariboru, Celju, Ljubljani ...« Zato si želi, da njihova klinika spet postane »stara infekcijska klinika«.
 
In kako je s sočasno okužbo s hivom in novim koronavirusom? Med 704 s hivom jih je deset zbolelo, morda še kdo. Dve osebi sta bili hospitalizirani, ena na intenzivni enoti – in obe sta preživeli. Preostali so bolezen preboleli doma. Ves čas so bili v zvezi z nami, pravi Tomažič, imeli so oksimetre za merjenje nasičenosti krvi s kisikom, kar je zelo pomembno.

Krvodajalci kot naravno bogastvo

Zdravnica Polonca Mali z Zavoda za transfuzijsko medicino priznava, da se tudi ta dejavnost srečuje s težavami, a jih uspešno obvladujejo. Paciente za zdaj dobro preskrbujejo s krvjo. Dnevno potrebujejo tristo krvodajalcev – ti so po Malijevi naše naravno bogastvo.

Kljub širjenju virusa in težkim pogojem vsak dan potekajo odvzemi krvi na terenskih krvodajalskih akcijah v organizaciji Rdečega križa, transfuzijske službe in prostovoljcev. Že v marcu so morali čez noč prilagoditi izvedbo krvodajalskih akcij – vzpostavili so naročniški sistem. Malijeva je krvodajalce še pozvala, da se telefonsko naročijo na odvzem krvi, pri čemer bodo preverili njihovo zdravstveno stanje in primernost za darovanje ter epidemiološko sliko. Sistem bodo obdržali tudi vnaprej, saj ohranja varno okolje za vse vpletene.
 
Tisti, ki so covid-19 že preboleli, imajo v svoji krvi morda zdravilo: enkratna protitelesa, ki jih je ustvaril imunski sistem. Morda lahko z darovanjem krvi ali plazme pomagate bolnikom, ki teh protiteles še nimajo, poziva Malijeva. Zato na zavodu tudi vabijo vse, ki so covid preboleli, naj darujejo tudi plazmo. Dosedanji odziv je presegel vsa pričakovanja. Od začetka julija so naredili že 300 odvzemov, večinoma prvim darovalcem. Vso zbrano, a nerabljeno plazmo bodo ponudili na voljo za izdelavo zdravil. 

Izredne razmere so spodbudile medsebojno pomoč, ugotavlja Malijeva. Štiri do šest tednov mora preteči, da lahko kri daruje tudi oboleli s covidom. Na krvodajalce je Slovenija lahko ponosna, zaradi njih lahko življenje teče dalje.

Še o Hrvaški, vozniških in vrtcih

Kacin je odgovarjal tudi na vprašanja o prehajanju meje s Hrvaško. Vlada bo o tem odločala v četrtek. Glede veljavnosti vozniških dovoljenj in oteženega odstopa do upravnih enot veljajo avtomatična podaljšanja dovoljenj. Predloga o tem, da bi se vrtci v ponedeljek odprli, vlada še nima.