Med božičnimi prazniki začasno niso veljale omejitve glede prehajanja občinskih meja, a od 25. decembra zvečer je gibanje med občinami znova prepovedano za vse regije. Ker je pred tem veljalo, da lahko tisti v regijah, ki imajo boljšo epidemiološko sliko, prosto prehajajo med občinami, če imajo nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav, je vladna odločitev poskrbela za nekaj zmede. Na vladi so ob tem pojasnili, da je bila sprostitev prehoda občinskih meja pred prazniki vezana na sprostitev nekaterih storitvenih dejavnosti. Ker so se te z odlokom, ki velja do vključno 4. januarja, zaprle, tudi prehoda med občinami začasno ni več. A ob tem so dodali novo izjemo: med izjemami, ki dovoljujejo prehod občin, je individualna športna aktivnost ali gibanje v naravnem okolju izven naselij, vendar le znotraj regije.


 
Številni so sončen sobotni praznik izkoristili za športno aktivnost. Čeprav ni bilo natančno pojasnjeno, kaj vse spada med individualno športno aktivnost, so predvsem v Gorenjski regiji številni želeli preživeti dan na snegu. Na določenih točkah se je tako zbralo preveč ljudi, policisti so morali zaradi zasedenosti parkirišč v soboto obračati vozila na cesti Mrzli Studenec–Rudno polje pred odcepom za Pokljuko ter na cesti Podkoren–Planica pred krožiščem za Planico. Na obeh cestah so tako občasno nastajali tudi zastoji. 

S Policijske uprave (PU) Kranj so v soboto s fotografijo polnega parkirišča opozorili na gnečo, za katero so poskrbeli obiskovalci Kranjske gore. Tudi druga priljubljena zimska središča, kot so Planica, dolina Tamar in Krvavec, so bila polna rekreativcev. Bojan Kos s PU Kranj je za Delo povedal, da so v soboto na območju Gorenjske zabeležili manjše število kršitev odlokov, včeraj na območju celotne Gorenjske 25 (od tega so policisti izdali 18 opozoril). Kos je na vprašanje, kako so policisti sploh lahko preverjali, s kakšnim razlogom so posamezniki prestopali občinsko mejo, odgovoril: »V postopkih z ljudmi v okviru kontrol s patruljiranjem, opazovanjem in nadzori.«



Vlada je nato v soboto zvečer na dopisni seji sprejela nekaj sprememb odlokov. Podaljšala je veljavnost odlokov o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode in o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev. Kot izjemo od slednje prepovedi so dodali muzeje in galerije v primorsko-notranjski statistični regiji. Čeprav je premier Janez Janša danes povedal, da smo v soboto uradno vstopili iz črne v rdečo fazo, še ni jasno, kdaj se bodo odprle storitve pedikure in manikure ter muzeji in galerije, kar se predvideva ob prehodu v rdečo fazo. 

Nekonsistentnost pri sprejemanju in sproščanju ukrepov tako povzroča precej nejevolje pri državljanih, saj številni (predvsem starejši) ne vedo, kaj stopa v veljavo in kdaj natanko, tudi mali obrtniki in podjetniki se težko vnaprej pripravijo na odprtje posameznih dejavnosti. Številni imajo zato veliko pripomb na komunikacijo pristojnih. Kaj v resnici velja, kam lahko gremo in ali je prehod občinskih meja danes mogoč, če kot razlog navedemo športno dejavnost? Ekipa Sledilnika covid-19 podatke zbira v pregledni tabeli, sestavljeni iz številnih uradnih virov, s katerimi pa niso neposredno povezani, zato je tabela zgolj informativne narave in se spreminja. 

Kaj je odprto in kaj ne?

Do vključno 4. januarja so se tako znova zaprle trgovine z oblačili in obutvijo, še vedno velja prepoved obratovanja avtošol. Odprte ostajajo prodajalne z živili, izdelki za osebno nego in čiščenje, lekarne in trgovine z medicinskimi pripomočki, bencinski servisi, banke in pošte ter dimnikarske službe. Obratovale bodo dostavne službe, dovoljen bo prevzem blaga, razen alkohola. Številni opozarjajo, da so spremembe ukrepov ne le povsem zgrešeno sporočene javnosti (največkrat prek družbenih omrežij), pač pa se vse skupaj dogaja na videz povsem brez repa in glave.

Vlada je 3. decembra letos predstavila načrt sproščanja ukrepov ob pojenjanju epidemije koronavirusa. Odprtje vrtcev in šol prve triade ter pouk za učence s posebnimi potrebami naj bi nastopilo v tretji fazi, ko bo število potrjenih okužb in hospitaliziranih nižje od tisoč. V tako imenovani oranžni fazi bi se po tem načrtu odprla smučišča, a jih je vlada kljub temu, da smo bili še vedno v črni fazi, odprla že pred dvema tednoma – danes so zopet zaprta. 

Vladni govorec Jelko Kacin je na sobotni novinarski konferenci povedal, da se bodo morali učitelji pred odprtjem šol  – za prvo triado in šolarje s posebnimi potrebami se predvideva, da se 4. januarja vrnejo v šolske klopi – obvezno testirati za covid-19. Na kakšen način bo testiranje potekalo, ni jasno, prav tako ne, kako bodo organizirali delo, če bo večji del pedagoškega osebja okužen s covidom-19. 

Način komuniciranja

Jasno je, da je izredno pomembno, na kakšen način vodilni komunicirajo uvedbo ali spremembe določenih ukrepov z javnostjo. Že maja letos je denimo strokovnjak za komuniciranje Brane Gruban komentiral, da to, kar vlada počne, ni komuniciranje, ampak informiranje. »Z informiranjem se komuniciranje šele začne, ne konča!« Vlada po njegovem vztrajno prakticira »znana informacijska modela tiskovnega predstavnika, kar pokriva govorec za covid in javnega informiranja, kamor spadajo denimo tiskovne konference«, medtem ko pravih komunikacijskih modelov, dodaja, niti ni zaslediti. Komunikacija namreč predpostavlja »povratno zanko«.

Decembra se stanje (še) ni popravilo, saj se zdi, da vodilni morebitnih dvomov v smiselnost nekaterih ukrepov ne sprejemajo. Brane Gruban je spomladi dejal, da »ljudje ukaze in direktive ter navodila slabo prenašamo, ne želimo, da nam kdo pridiga, ne želimo občutka, da nas ima pod nadzorom ali da nam govori, kaj smemo in česa ne. Zato so edina prava pot le tisti komunikacijski prijemi, ki peljejo do tega, da ljudje nekaj sprejmemo sami od sebe.« 

Vprašanje, ali je prehod v drugo občino s pojasnilom, da greste sankat, je tako povsem na mestu. Le da odgovor ni niti preprost niti samoumeven.