»Ko pokopljemo enega, že odkrijejo pet novih mezoteliomov«

Ljubljana – Goriški zdravstveni delavci stopnjujejo pritisk na odločevalce, ki imajo v rokah vlogo anhovskega Salonita za povečan sežig odpadkov. Danes so ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu, ki opravlja tekoče posle, predali podpise 593 zdravnikov s pozivom, naj pri obremenitvah okolja »izhajajo iz zdravja ljudi«. S podpisi pod peticijo se je zdravnikom pridružilo tudi dobrih tisoč petsto Slovencev, večinoma prebivalcev Soške doline.



Pred dvema tednoma je goriške zdravnike in zobozdravnike z Nevenko Mlinar, zdravnico nekdanje obratne Salonitove ambulante na čelu, v njihovih prizadevanjih k bolj odgovornemu pristopu države do okolja in zdravja ljudi ob Soči podprla Zdravniška zbornica Slovenije.



Slovenski zdravniki, pravi Mlinarjeva, ne morejo več molče spremljati nadaljnjega brezobzirnega onesnaževanja okolja, ki ga je v zadnjih desetletjih zaznamovala proizvodnja azbestnih oziroma cementnih izdelkov, zdaj pa ga sosežig odpadkov v Salonitu. Ta, nekoč največji onesnaževalec z azbestom, osnovno gorivo tudi do 60-odstotno nadomešča z večinoma uvoženimi odpadki. Iz vloge, naslovljene na Arso, je razbrati, da namerava količine odpadkov s 109.000 ton povečati na 135.000 ton. Trenutna zakonska ureditev obratom, ki sosežigajo odpadke, dovoljuje nekajkrat večje izpuste nekaterih nevarnih snovi v zrak kot »pravim« sežigalnicam. Tudi Salonit ni izjema.
 

Število obolelih hitro narašča

 
Prav »ugodnosti«, ki jih naša zakonodaja omogoča sosežigu, so ob dejstvu, da smejo izpuste meriti pooblaščeni izvajalci po naročilu onesnaževalcev, srž poziva slovenskih zdravnikov Arsu in okoljskemu ministrstvu.
 
Zdravniki opozarjajo na število obolelih zaradi mezotelioma – v zadnjega pol stoletja so na novo odkrili 849 primerov –, pljučnih rakov, azbestoze, plevralnih plakov …, ki je že preseglo tri tisoč, še več obolelih je pričakovati v bližnji prihodnosti. Azbestu je bilo po podatkih študije kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v Sloveniji izpostavljenih več kot 23.000 ljudi, glede na tudi do 40-letno latentno dobo je množičen izbruh mezotelioma in pljučnega raka pričakovati prav po 2020. Zato se sprašujejo, kako bodo izpusti iz sosežiga odpadkov v Salonitu vplivali na obolevanje in umrljivost okoliških prebivalcev, ki so že oboleli zaradi azbesta in v kolikšnem geografskem obsegu. Ali bo zdravstvena stroka sploh lahko ločila, kaj je posledica pretekle uporabe azbesta in kaj današnjih polutantov?


 

Vrednosti po meri onesnaževalcev

Varne mejne vrednosti je treba določiti za vse prebivalce enako, ne glede na to, iz katere dejavnosti ali tehnologije izhajajo, pravijo. Od tod tudi njihov poziv k »izenačitvi« različnih emisijskih mejnih vrednosti za sežigalnice odpadkov in industrijske peči, ki sosežigajo. Nedopustno je namreč, da so vrednosti, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi, določene po meri onesnaževalcev namesto po meri zdravja ljudi.



Bogomir Bavdaž, predsednik Eka Anhovo, obžaluje, da so ljudi ob Soči v boju proti onesnaževanju doslej bolj podpirali ljudje iz drugih krajev države kot pa njihova lokalna oblast. Sicer pa Bavdaž tudi v nasprotovanju sosežiganju v Tešu vidi »anhovsko zgodbo«: »Tudi nam so vodilni iz Salonita na predstavitvi sosežiga obljubljali marsikaj. Na referendumu se nas je večina izrekla proti, a je prek občine vse šlo po drugi poti. Zdaj je ni hiše, kjer ne bi imeli vsaj enega obolelega oziroma celo mrtvega zaradi pljučnega raka, mezotelioma, azbestoze … Ko pokopljemo enega, že odkrijejo štiri ali pet novih mezoteliomov.«