V učilnici Anite Mirjanić na osnovni šoli Gradec v Litiji vlada optimizem – optimizem, da lahko prav vsakdo vpliva na dogajanje v državi in da lahko še tako majhno mnenje doseže tiste, ki odločajo. Peticijo za spremembo šolskega sistema so njeni učenci lani predali ministru, zdaj nameravajo s svojimi pobudami nadaljevati.

Posebne vsebine za nadarjene učence, kamor se lahko dejansko prijavi vsak, so tiste, po katerih osnovna šola Gradec izstopa. »Po zakonu je treba otroke evidentirati po tem, kateri imajo posebne potrebe, mednje spadajo tudi otroci, nadarjeni na različnih področjih. V šolah imamo tako otroke lepo evidentirane, vsak ima svojo mapo, a to je to. Zatakne pa se pri razmisleku, kaj temu otroku ponuditi več, ne samo pri pouku.« Odgovor so našli v naboru projektov iz jezikoslovja, športa, naravoslovja … Anita Mirjanić v družboslovju. »Pred leti se mi je pri zgodovini zgodilo, da me je učenka, ko smo spoznavali življenje Primoža Trubarja, vprašala, ali gre za istega človeka, o katerem se učijo pri slovenščini. Takrat sem spoznala, da otroci znanja ne povezujejo,« pojasnjuje. Zato so projekti zasnovani tako, da povezujejo različne predmete, različna znanja in učitelje, hkrati pa vključujejo starše otrok, tudi zunanje institucije. »Želimo skleniti nekakšen krog, sodelovanje med vsemi deležniki. Ena od naših mam, ki je odlična sodnica, je za naše otroke pripravila prikaz poteka sojenja, v katerem je pojasnila, kako pri nas deluje sodna veja oblasti.«




 

»Šola stoji in pade z učitelji«

Med projekti programa za nadarjene ji je najbolj ostal v spominu projekt o ženskah, v katerem so otroci skozi zgodbe izjemnih Slovenk v zadnjih 150 letih spoznavali čas, v katerem so živele, govorili so o njihovi volilni pravici, spolni diskriminaciji takrat in tudi danes. Mame otrok, ki so v pretežno moških poklicih, so učencem predstavile te poklice in svoje videnje položaja žensk. Na okrogli mizi je sodelovala tudi antropologinja in profesorica Vesna Vuk Godina, ki so ji otroci postavljali vprašanja.
Petsto let reformacije so skupaj s kolegicami, ki poučujejo družboslovne predmete, pred dvema letoma zaznamovali s svojimi 95 tezami, ki so jih nabili na vrata učilnic. »Povabili smo občinske predstavnike, prišel je tudi dr. Vinko Logaj, direktor zavoda za šolstvo, pa vsi ravnatelji v občini in litijski župan Franci Rokavec, ki so lahko prisluhnili našim reformatorjem – ti so navajali vse od zelo banalnih stvari, da si recimo želijo novega nadstreška za kolesa, do zelo revolucionarnih.«



Ko je lani pozornost javnosti pritegnila peticija za spremembo šolstva, so na šoli pripravili svojo peticijo. »Učenci so zbirali predloge in ideje in jih strnili v deset najbolj udarnih točk, jih napisali, jaz pa sem se dogovorila za obisk pri ministru za šolstvo Jerneju Pikalu. Peticijo smo mu izročili. Od tega je minilo leto in ob obletnici nameravam ministra pobarati, ali se je kaj spremenilo.« Odločena je, da bodo nadaljevali. Kot pravi, med poučevanjem zgodovine in etike otrokom ves čas vzbuja vero v aktivno državljanstvo. Tako nameravajo prek spletne strani predlagam.vladi.si sporočiti nove predloge za spremembe v šolstvu. »Podpisali se bomo z imenom in priimkom in OŠ Gradec, da se bo vedelo, kdo stoji za tem, saj pričakujemo resen odgovor.« Kot pravi, otroke uči, da je mogoče vplivati na politiko. »Ali bo ta moj pogled uspešen ali pa bomo vsi skupaj razočarani, bomo videli ob zaključku te zgodbe.«

Anita Mirjanić učencem vedno pove, da bodo ob polnoletnosti dobili ne le volilno pravico, ampak tudi pravico biti voljen. »Povem jim, da so lahko čez pet let izvoljeni za predsednika Slovenije, in takrat vidim tiste velike navdušene oči, ko se zavejo, kaj vse lahko postanejo že jutri.« Sama si je vedno želela postati bodisi učiteljica bodisi dramska igralka. Danes pravi, da je v učilnici oboje. »Na 15. marec, ko je bil umorjen Gaj Julij Cezar, vsako leto dramatično prikažemo celoten umor.«
Kritična je do mnenja, da je slovensko šolstvo slabo. Kot pravi, učitelji živijo za svoj poklic, pogrešajo pa izobraževanje, s katerim bi bilo njihovo delo lažje. Ob tem poudari, da je delo učitelja težko merljivo. »Se pa naš vpliv vidi takrat, ko ti nekdanji učenci povedo, da so šli študirat zgodovino zaradi tebe. Ni kliše, da šola stoji in pade z učitelji.«