Knovs sprejel javni del poročila o zapletih v arbitraži

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je sprejela javni del poročila o arbitraži, je po današnji seji komisije sporočil njen predsednik Matej Tonin (NSi). Javnost bo na ta način lahko izvedela »vsaj nekatere elemente« dogajanja, je dejal.

Komisija je v tej zadevi obravnavala, kako je lahko prišlo do prisluhov sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko in arbitrom v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško.

Po objavi teh prisluhov je Hrvaška nato sporočila, da izstopa iz procesa arbitraže, ker da je nepovratno kontaminiran, čeprav je arbitražno sodišče odločilo, da temu ni tako. Hrvaška prav tako zavrača priznanje in uveljavitev arbitražne razsodbe.

Končno poročilo po Toninovih besedah na več kot 150 straneh opisuje, kaj se je dogajalo v tem primeru. Poročilo je sicer zaupne narave, saj bi bilo razkritje celotnega poročila lahko škodljivo za interese Slovenije, so pa zato pripravili javni del poročila, je povedal.

»V javnem delu pa smo razkrili tiste stvari, ki ne škodujejo sami državi, pričajo pa zelo jasno o odgovornosti posameznikov, ki so bili vpleteni v ta proces,« je povedal Tonin, ki pa imen vendarle ni razkril. Na vprašanje o njihovi identiteti je dejal le: »Boste prebrali, boste presenečeni. Zagotovo boste lahko videli, da smo vsaj eno osebo ujeli na laži. In to potrjeno s pisnimi mnenji in dokazi vsaj treh državnih institucij.«

Tako javni del kot celotno poročilo bo komisija državnemu zboru predlagala v obravnavo na decembrski seji, je še napovedal predsednik Knovsa. Javni del poročila naj bi bil v sistemu DZ objavljen v začetku prihodnjega tedna, je še napovedal Tonin.
Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da je bilo poročilo sprejeto brez glasu proti. Poudaril je, da so zadevo obravnavali precej podrobno. »Končno je na enem mestu zbrano, kaj je šlo narobe in kdo je nenazadnje odgovoren, da se je to zgodilo«.

Člani komisije so predlog poročila na mizo dobili septembra. Kot je tedaj povedal Tonin, so šli v podrobnosti, niso se spuščali v vrednostne sodbe, so pa zapisali dejstva.

Pri pripravi poročila so uporabili magnetograme oz. dobesedne zapise pričanj in dokumentacijo, ki so jo komisiji posredovale druge državne institucije. Zaslišali so tako agentko Simono Drenik kot tedanjega arbitra Jerneja Sekolca, pa tudi tedanjega zunanjega ministra Karla Erjavca in njegovega predhodnika Samuela Žbogarja. Pogovorili so se tudi s tremi direktorji Sove.

Tonin je septembra med drugim še menil, da bi poročilo lahko »pristojnim institucijam v državi pomagalo pri določenih postopkih«. Prav tako je izrazil pričakovanje, da bo poročilo terjalo tudi kakšno politično odgovornost od koga v Sloveniji.

Nekoliko drugače pa se je razpletlo pri obravnavi poročila v zvezi z domnevnimi zlorabami obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo pri odstavitvi nekdanjega poveljnika Poveljstva sil Mihe Škerbinca. Poročilo so člani komisije po besedah Tonina sprejeli, ne pa tudi njegovega javnega dela. Štirje člani komisije so namreč glasovali za, štirje pa proti, kar pomeni, da javni del poročila ni prejel zadostne večine. Kako so glasovali posamezni člani Knovsa, Tonin ni želel razkriti.

Glavni razlog za zavrnitev tega dela poročila Tonin vidi v tem, da so v njem »zbrani nekateri obremenilni dokazi zoper nekatere še aktivne funkcionarje te vlade«. V javnem delu poročila bi bile po njegovih besedah objavljene ključne ugotovitve in »pravne utemeljitve, zakaj je pri nekem konkretnem primeru prišlo do kršitve oz. do zlorabe službe«.