Američani imajo radi resničnostne šove, po vrsti resničnih gospodinj so zdaj priča cufanju med resničnim predsednikom in nekdanjim šefom FBI. Ta je v nedeljo oznanil, da je
Donald Trump moralno neprimeren za vodenje države, predsednik pa je bil nenavadno umirjen,
Jamesu Comeyju je namenil le en zloben tvit.
V kaotičnem hrupu okoli Bele hiše, ki poldrugo leto deluje po načelih šovbiznisa, ne pa politične ustanove, je pogosto težko razbrati, kaj so vladna stališča, kaj izlivi nenehne predvolilne kampanje in kaj zvito izzivanje odzivov jeznoritega predsednika, tokrat da bi pospešili prodajo Comeyjeve knjige
A Higher Loyalty: Truth, Lies, and Leadership (Višja zvestoba: Resnica, laži in vodenje). Ta danes pride na knjižne police in že nekaj dni vemo, da v njej nekdanji šef zvezne policije Trumpa primerja z mafijskim botrom. Kar je sprožilo nekaj primerjav s spopadom med zveznim agentom Eliotom Nessom, ki je zrušil imperij čikaškega gangsterja Ala Caponeja.
• Comey je za odstavitev Trumpa na volitvah, ne z odločitvijo kongresa.
• Bela hiša poskuša čim bolj očrniti nekdanjega zveznega policista.
• V prihodnjih tednih se obetajo ponovitve medijskega spopada.
Vse to je skupaj z ostro kampanjo Bele hiše in desnice, s katero črnijo podobo Comeyja, v nedeljo pred zaslone privabilo 9,8 milijona gledalcev. Veliko, a zvezni agent vseeno ni porno zvezda, pogovor s Stormy Daniels je spremljalo 22 milijonov ljudi.
George Stephanopoulos z mreže
ABC je Comeya zasliševal kar maratonskih pet ur, kar so za objavo na televiziji zrezali na eno uro. Ta je zvenela kot vojna napoved predsedniku, Comey ga je označil za serijskega lažnivca, ki ženske obravnava kot kose mesa, po njegovih besedah »pušča madež« na vseh, ki sodelujejo z njim. Toda hkrati je nasprotoval postopku odstavitve iz Bele hiše, saj bi to »Američane rešilo odgovornosti in bi posredno izvršilo nekaj, kar je njihova neposredna dolžnost«.
Čeprav »predsednik ne predstavlja vrednot te države«, je prepričan, da ga morajo odstaviti na volitvah, ne z odločitvijo kongresa. Comeyjevi neposredni in celo osebni napadi na Trumpa (obrega se ob njegov videz, barvo njegove kože pa ob velikost njegovih dlani) so izzvali precej kritik, hkrati pa neposredno izzivajo človeka, ki je zapisal, da »vedno napadem nazaj ... le da stokrat huje«.
Žalitve in črnitve
Po valu zmerljivk konec prejšnjega tedna je bil predsednik skoraj osupljivo zadržan, zmogel je le eno sporočilo po družbenem omrežju twitter, v katerem je zapisal, da je odpuščeni šef FBI »razbremenil sleparsko Hillary [Clinton], še preden je govoril z njo«, o čemer naj bi »lagal v kongresu senatorju G [republikancu Lindseyju Grahamu]«, nato pa »svoje odločitve sprejemal na podlagi volilnih anket«.
Predsednik je dodal, da so nato »zlovoljni – Comey, McCabe [Andrew McCabe, nekdanji namestnik direktorja FBI] in drugi – storili veliko zločinov!«. Trump je v dva stavka stlačil nekaj mesecev dogajanja. Od preiskave o tem, ali je njegova demokratska tekmica na volitvah Clintonova kršila zakonodajo in ogrozila državno varnost, ko je kot zunanja ministrica za e-pošto uporabljala zasebni sistem, ne pa državnega. Preiskavo je usmerjal Comey in si zanjo prislužil kritike desnice. Ko je 11 dni pred volitvami oznanil, da ponovno odpira preiskavo, so ga polivali z gnojnico z levice, ker je po mnenju mnogih pomagal prevesiti volitve.
Comey je tako v knjigi kot v pogovoru izrazil mnenje, da je razpoloženje pred volitvami, ko je velika večina anket in analitikov trdila, da bo zmagala Clintonova, vplivalo na njegovo odločitev, da je javno oznanil ponovno odprtje preiskave. »Če bi to skrival pred Američani, bi bila po zmagi nelegitimna predsednica, takoj ko bi se razvedelo [za ponovno odprtje preiskave],« je dejal.
Bela hiša skuša čim bolj očrniti nekdanjega zveznega policista, Trump ga je oklical za lizuna, njegova tiskovna predstavnica
Sarah Huckabee Sanders za »osramočenega strankarskega pisuna«, predsednica republikanskega nacionalnega odbora
Ronna McDaniel za vase zagledanega in neverodostojnega.
V prihodnjih tednih se obetajo ponovitve medijskega spopada, saj bo do konca meseca nastopil še v štirih televizijskih pogovorih, začenja se tudi promocijska turneja po ZDA, jutri bo nastopil v newyorški knjigarni Barnes in Noble.
Grožnja ustoličevalca
Tako kot je Comey morda pomagal ustoličiti Trumpa, ga lahko vrže s prestola. Deluje kot izkušen politični kandidat in vztrajno ponavlja sporočilo o nemoralnem predsedniku. Ko ga je ta na hitro odpustil, si je na glavo nakopal posebnega preiskovalca Roberta Muelerja, ki že dolgo ne išče samo morebitnih povezav med Trumpovo kampanjo in ruskim posegom v predsedniške volitve. Comey je njegova zvezdniška priča pri ugotavljanju, ali je predsednik skušal ovirati preiskavo.
Mueller je tudi v ozadju preiskave newyorških zveznih policistov, ki so se lotili Michaela Cohena, Trumpovega dolgoletnega odvetnika. Ta naj bi zanj gladil neprijetne zadeve, kot je (domnevna) afera s Stormy Daniels. Predsednikovi svetovalci se bojijo, da bi Cohen začel sodelovati z zvezno policijo in postal vir, ki bi z lučjo posvetil globoko v drobovje dobrega desetletja spornih finančnih transakcij Trumpovega poslovnega imperija.
Komentarji