Kmalu lahko pričakujemo lepše novice

»S tem ko bomo precepili starostnike v domovih za upokojence, bomo precej pripomogli k zmanjšanju smrtnosti, kar se bo pokazalo že v naslednjih dveh mesecih,« meni imunolog Alojz Ihan. Polovico vseh smrti zaradi covida-19 se je namreč zgodila med stanovalci domov. Okužila se je kar polovica vseh oskrbovancev, delež smrti med obolelimi pa je bil deset- do 15-odstoten.

Upad epidemije, ki so ga na podlagi svojega epidemiološkega modela zaznali na Institutu Jožefa Stefana, so prejšnji konec tedna potrdili tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in vlade z napovedmi o morebitnem delnem sproščanju zaščitnih ukrepov. Prehod iz črne v rdečo fazo epidemije se bo skladno z vladnim načrtom zgodil, ko bo število na novo okuženih dnevno v povprečju padlo pod 1350, število hospitaliziranih pa pod 1200, oboje v sedemdnevnem obdobju. To pa bi vsaj v nekaterih delih države lahko omogočilo odpiranje šol za učence prve triade.
 

Da bi spomladi in poleti lažje zadihali

Čeprav bodo s cepljenjem zavarovane najranljivejše skupine ljudi, pa po besedah Alojza Ihana to še ne pomeni, da bomo hkrati omejili epidemijo novega koronavirusa. Ta se bo še naprej širil med populacijo. Cilj – doseči imunološko blokado pri 60- do 70-odstotkih prebivalstva – pa je še daleč. Poleg tega je starostnikov nad 75 let v Sloveniji okoli 200.000, a so predvidoma v boljši zdravstveni kondiciji kot tisti, ki so nastanjeni v domovih, zato med njimi ni pričakovati tako veliko smrtnost ob okužbi.

V zvezi s težavami zaradi pomanjkanja cepiva in zamud pri dobavi, sogovornik pojasni, da je prišlo do prekrižanja evropskih načrtov glede dobave cepiva – namesto AstraZenece, na katero so stavili, sta bili predhodno odobreni cepivi Pfizerja in Moderne. Ti pa naj bi po načrtih zadostovali le za petino vseh potreb. V prihodnjih mesecih, ko naj bi na trg prišlo tudi cepivo AstraZenece, si lahko obetamo, da se bo dinamika cepljenja precej pospešila. Ihan tako pričakuje, da bomo v pomladnih in poletnih mesecih le nekoliko lažje zadihali. »Če seveda ne bo novih presenečenj v obliki opustitve preventivnega vedenja ali kakšnih novih sevov virusa. Tudi v tej pandemiji smo se naučili, da tega nikakor ni mogoče izključiti,« poudari. Izpostavi še, da bo jeseni, ko bo virus morda spet lahko obnovil svojo moč, odločilno, koliko ljudi se bo medtem cepilo. Sicer se scenarij z zapiranjem šol in gospodarstva lahko ponovi.
 

Korak naprej je lahko tudi korak nazaj

»Ob sedanji prekuženosti, ki presega 20 odstotkov, in uveljavljenih zaščitnih ukrepih, opažamo, da se epidemija umirja, kar omogoča nekaj možnosti za sproščanje teh ukrepov,« pove Bojana Beović, vodja vladne posvetovalne skupine za covid-19. Hkrati pa vzpostavi tveganje, da se položaj kmalu lahko spet poslabša, doda. Skladno z ugotovitvami Instituta Jožef Stefan, se bodo učinki cepljenja lahko poznali šele, ko bo precepljenih najmanj deset odstotkov prebivalstva oziroma 200.000 ljudi. Za to bi po besedah Beovićeve – skladno s sedanjo dinamiko cepljenja – potrebovali približno 20 tednov. Aprila pa se obetajo dodatne količine Pfizerjevega cepiva, s katerim bi lahko precepili več sto tisoč ljudi in bi bil to pomemben korak naprej. A je, podobno kot Ihan, tudi Beovićeva ocenila, da je bolj kot omejitev širjenja virusa pomembno to, da je zaščitena najranljivejša populacija.
 

Nam bo uspelo aktivirati sledenje stikom?

»Povečevanje deleža imunih ves čas izboljšuje položaj, več kot jih je, bolj bomo to opazili. Na to, kako hitro bomo opazili učinek cepiva, bo vplivalo tudi to, ali so imuni – bodisi da so preboleli bodisi da so se cepili – še vedno lahko prenašalci okužbe ali ne,« pravi Maja Pohar Perme, predstojnica Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko na medicinski fakulteti in predstavnica skupine Sledilnika za covid-19. Če obstaja znatna verjetnost, da še lahko širijo okužbe, bo potrebna toliko večja precepljenost. Enako velja tudi za novi sev – če se bo virus začel širiti hitreje, bo treba imeti bolj stroge ukrepe in večjo precepljenost, da ga omejimo oziroma ustavimo. Pri vsem skupaj pa je po njenem mnenju zelo pomembno to, ali nam bo uspelo spet aktivirati sledenje stikom in izdajanje karantenskih odločb. Šele to bi namreč omogočalo pomembno sproščanje ukrepov.