Galerija
Kaj dela Milan Kučan, o čem razmišlja Uroš Ahčan
V 29 letih smo v Delovem uredništvu skupaj z bralci izbirali izjemne posameznike in posameznice z različnih službenih in življenjskih področij.
Kdo bo postal 30. Delova osebnost leta, bo znano jutri zvečer v Cankarjevem domu. FOTO: Matej Družnik/Delo
Bil je 29. december 1990, ko smo na naslovnici časopisa prvič objavili ime Delove osebnosti leta. Po javnomnenjski raziskavi Delovega Stika, ki je nekaj dni prej opravil telefonsko anketo, je zmagal Milan Kučan. Naključno izbranim telefonskim naročnikom so zastavili vprašanje, kdo si najbolj zasluži to čast, z dodanim pojasnilom, »da ni nujno politik«. A kljub temu je Kučan takrat »premagal« predvsem politike, Janeza Drnovška, Lojzeta Peterleta, Jožeta Pučnika, Janeza Janšo in druge. Njegova velika prednost, dobil je kar 42 odstotkov vseh glasov, je nakazala, da bo Delova lovorika v njegovi družbi še kar nekaj let.
1990–1997
Delo je po izboru bralcev naziv osebnosti leta kot najbolj priljubljenemu politiku največkrat podelilo nekdanjemu predsedniku države, ta je leta 1999 dobil tudi priznanje uredništva za slovenskega politika leta.
»V takratnih kriznih in negotovih razmerah vzpostavljanja nove države so si ljudje želeli predvsem zanesljivo in zaupanja vredno vodenje. Med ljudmi je vel močan občutek povezanosti in skupne usode. Naziv, ki so mi ga dodelili, razumem kot izraz velikega zaupanja, kot zavezo in veliko odgovornost.
Razmere so se do danes močno spremenile in najbrž tudi pomen tovrstnih priznanj. Imamo svojo državo, a se ne zavedamo odgovornosti zanjo. Zaskrbljen sem, ker je padlo zaupanje v državo in njene institucije in ker raste dvom, da socialna država res obstaja. Po drugi strani pa me navdihujejo ustvarjalni državljani in njihov uspeh tudi v svetovnem merilu na vseh področjih od znanosti do športa, čeprav pri svojem delovanju ne dobijo dovolj podpore od politike.
V ospredju mojega razmišljanja danes sta predvsem vprašanji, kako razumemo državo in kdo jo v resnici upravlja.«
In tako se je tudi zgodilo. Bralci so Kučana, ki je bil leta 1990 predsednik predsedstva Republike Slovenije, nato pa predsednik države dva mandata, z neposrednim glasovanjem za Delovo osebnost izbrali še sedemkrat, vse do leta 1997. Leta 1999 pa je dobil tudi priznanje uredništva za slovenskega politika leta. A prva leta izbora je bilo tudi nekaj poskusov s tujimi imeni. Takratni predsednik ZDA Bill Clinton je bil izbran za svetovno osebnost v letih 1997 in 1998, ko je Kučanovo zmagoslavje prvič prekinil Leon Štukelj kot najstarejši še živeči olimpionik.
2008
Dobitnik zlatega olimpijskega odličja, rekli smo mu celo »slovenski nebeški metalec«, je bil poleg športnih uspehov odobravanja javnosti in še zlasti športne sfere deležen zaradi svojega boja za ustrezen status vrhunskih športnikov – pri tem je celo zagrozil, da ne bo več tekmoval, dokler se stvari ne začnejo urejati.
»V času, ko sem dobil naziv, sem bil na vrhuncu, ne le v športu, tudi na drugih področjih sem poskušal izrabiti prepoznavnost in čim bolj prispevati k premikom, čeprav mi to ni uspelo, kakor bi si želel. V tistem času sem dobil številna priznanja, vsa mi veliko pomenijo, pa čeprav sem zaradi tega v nekem obdobju tako rekoč samo hodil od sprejema do sprejema.
Zdaj se želim vrniti v šport kot trener, v projektu razvoja kadrov v športu moram pridobiti trenersko licenco. Svoje znanje sicer že prenašam na mlade, saj treniram otroke. Poleg tega imam hostel v Brestanici, ta sicer bolj zaposluje mojo ženo, a tudi jaz priskočim na pomoč. Imam dva otroka, stara sta šest in devet let, oba sta dejavna v športu, a na drugih področjih.«
Leta 1999 je izbor spremenil smer: osebnost je izbralo uredništvo in prvi zmagovalec je postal pater Marko Rupnik, med tujimi pa makedonski predsednik Kiro Gligorov. Prvi je s svojim mozaikom opremil papeževe kapele v Vatikanu, nekdanjemu makedonskemu predsedniku pa so naslov podelili, ker je znal svojo državo ubraniti pred vojno krizo. Na prelomu tisočletja je bil izbran Tomo Križnar skupaj z ustanoviteljem Organizacije za solidarnost z Nubskimi gorami v tujini Sulejmanom Muso Rahalom. Potem je spet sledilo le izbiranje slovenskih osebnosti in pastir Domen Černuta iz Loga pod Mangartom se je leta 2001 izkazal v kamnitem plazu, ki je konec avgusta pokopal njegovo vasico. Tam je organiziral in vodil akcije kot predsednik vaške skupnosti.
2015
Zobozdravnik iz Brežic, ki je na Lezbos odšel kot turist in čez noč postal prostovoljec. S humanitarnim društvom Adra so v dveh dneh zbrali deset ton pomoči za begunce na tretjem največjem grškem otoku.
»Moj spomin na tisti čas je povezan z empatijo do sočloveka v stiski. Ob misli, kako velik odziv je doživela moja pobuda pomagati beguncem na Lezbosu, se mi še vedno zdi, kot da sanjam. Naziv Delova osebnost leta me še danes preplavlja z izjemnim spoštovanjem do vseh, ki so v kampanji sodelovali kot prostovoljci, donirali materialne stvari za begunce ali kakorkoli drugače pomagali, da smo takšno pomoč lahko izpeljali. Kasneje sem se večkrat vrnil na Lezbos, letos dvakrat kot zobozdravnik v begunskem centru Moria.
Zaradi podnebne krize bo beguncev vse več, tako iz revnih kot iz razvitih držav. Čeprav je termin podnebne spremembe postal nekaj vsakdanjega, se še vedno premalo naredi pri preventivi. Pripravljamo se na kurativo, vendar še imamo kanček časa, da se ta scenarij ne uresniči. Vse, kar je potrebno, je, da spremenimo življenjski slog. Ne kupujmo stvari, ki jih ne potrebujemo. Pri izdelkih, ki jih potrebujemo, postanimo pozorni na njihovo pridelavo, izdelavo, sestavo, embalažo. Preidimo na rastlinsko prehrano, ker je živinoreja eden glavnih povzročiteljev podnebne katastrofe. To so le tri preproste stvari, ki jih vsak lahko vpelje v življenje. Znanstveniki govorijo o zadnjih opozorilih, da preidemo iz udobja v trajnostni življenjski slog. Tudi sam precej časa posvetim ozaveščanju ljudi o tem – kajti če uničimo svoj edini dom, ali ima potem karkoli drugega še smisel?«
Tudi naslednja leta je uredništvo samo izbiralo osebnosti, ki so ukrojili leto in naša življenja. Minister za evropske zadeve Janez Potočnik in sociologinja Marta Gregorčič sta bila Delovi osebnosti v letu 2002. Prvi kot človek velike širine, ki zna predstavljati Slovenijo svetu, druga pa za delo z ljudmi na robu družbe. Leto 2003 je bilo leto filozofa Tineta Hribarja, ki je načel temo o povojnih pobojih, leta 2004 pa je Delova osebnost postal filozof, prevajalec in pesnik Gorazd Kocijančič za prevod in opombe k Zbranim delom Platona. Leta 2005 smo slavili podjetnika Igorja Akrapoviča, potem pa je uredništvo v letu 2006 za vsako področje pripravilo nabor treh kandidatov, o končnih zmagovalcih pa so odločali bralci. V politiki je zmagal župan Ljubljane Zoran Janković, v gospodarstvu Zofija Mazej Kukovič, predsednica družbe Esotech, v športu smučarska tekačica Petra Majdič, v kulturi pesnik Boris A. Novak.
2012
Ustanoviteljica fundacije Anina zvezdica z zbiranjem hrane že deset let pomaga socialno ogroženim družinam.
»Zelo dobro se spomnim časa, ko sem bila izbrana za Delovo osebnost leta. Bilo je okoli 28. decembra, bila sem v pisarni, ko me je poklical takratni v. d. urednika Bojan Budja. Po pogovoru sem se zjokala. Bila sem res vesela, zlasti zato, ker so glasovali Slovenci. Najbrž so v nas videli svetlo zvezdico, ki spreminja stvari. Lepo je dobiti nagrade, a ne slonim na njih, morajo ti dati zagon za naprej. Nagrada poboža dušo, a ne smeš se pri tem ustaviti.
Anina zvezdica je do danes postala gibanje za združevanje ljudi, podpiranje pravih vrednot in tudi dokaz, da je brez denarja in v našem prostem času mogoče premikati gore – delujemo popolnoma transparentno, finančnih donacij ne sprejemamo, vse stroške krijem sama. Takšen način delovanja je redek v dobrodelnem svetu. To je bil moj cilj, to je moja vizija in na to sem izjemno ponosna. Poleg tega delujem kot svetovalka podjetjem, kako prodreti v Silicijevo dolino, predavam kot inspiracijska govornica, z možem ustvarjava Eligmo, trenutno smo eno največjih podjetij, ki se ukvarja z implementacijo sprejemanja kriptovalut v fizičnih trgovinah. Pripravljam tudi nov projekt na področju dobrodelnosti, ki bo popolnoma spremenil trenutno globalno stanje dobrodelnih organizacij – dobrodelnost je postala velik 'biznis' in čas je, da v njej zavladata red in popolna transparentnost.«
Leta 2007 je uredništvo prvič izbralo deseterico kandidatov, končni izbor pa prepustilo bralcem. Na ta način, ki je zatem obstal kar nekaj let, so bile izbrane osebnosti z različnih področij, v Delovo titulo pa so bili prineseni različni poklici in dosežki, pogumne odločitve, pionirski koraki, širokosrčnost, ki so jo občutile množice, posebej v času krize.
2017
Naziv si je prislužil zaradi izdaje slovnic za osnovne in srednje šole, Kratkoslovnice in Slovnice na kvadrat, ter vzpostavitve in urejanja zelo obiskanega spletnega jezikovnega portala Fran.
»To leto mi bo ostalo v lepem spominu. Izpolnila se mi je velika želja: da bi tudi širša javnost spoznala, kako lepa, uporabna in zabavna stroka je lahko jezikoslovje. Vse skupaj je pripomoglo tudi k še večji prepoznavnosti portala Fran.si, ki je samo letos dosegel kar 30 milijonov obiskovalcev.
Pisanje je bilo od nekdaj moj konjiček, že prej sem ob službi tudi pisal, v zadnjih dveh letih sem se od pesnjenja preusmeril k pisanju kolumen za Delo. To seveda vzame kar nekaj časa, hkrati pa bistri misli. Ni namreč enako misliti kot zapisati, kar misliš. Zapis zahteva jasnejša in bolj izoblikovana sporočila. Zahteva še globlji premislek. V službi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se sicer v zadnjem letu kot predstojnik ukvarjam z izzivi vodenja in organizacije raziskovalnega dela, hkrati pa še vedno tudi raziskujem zgodovino slovenskega jezika. Kmalu bo objavljen nov zgodovinski Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, pred kratkim smo objavili Korpus besedil 16. stoletja, mlajšim bo v kratkem na voljo tudi portal Franček.si, portal Fran se razvija in raste po obsegu. Dela ne zmanjka, tako da so dnevi kar kratki.«
Leta 2007 je tako zmagal Borut Geršak, ki je uspešno izvedel prvo endoskopsko operacijo na srcu, v naslednjih letih metalec kladiva Primož Kozmus, zdravnik Erik Brecelj, pisatelj Boris Pahor, podjetnik Ivo Boscarol, sledilo je obdobje humanitarcev in prostovoljcev, ko so bili za osebnost leta izbrani Ana Lukner, Anita Ogulin, gasilci, Jure Poglajen, Milan Jakopovič, nato jezikoslovec Kozma Ahačič, kirurga Uroš Ahčan in Vojko Didanovič. Zadnji dve leti, tako tudi letos, uredništvo izbere deseterico nominirancev, zadnja dva tedna pa h glasovanju povabimo bralce, nazadnje se skupaj z njihovimi glasovi o zmagovalcu odloči uredništvo.
Kdo bo torej nasledil lanska zmagovalca, predstavnika vrhunske medicine, in kdo bo postal 30. Delova osebnost leta, bo znano jutri zvečer v Cankarjevem domu.
2013
Sekretarka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje je v letih delovanja postala sinonim za pomoč otrokom in staršem, ki jih je revščina pahnila na rob preživetja in v socialno izključenost.
»Ko sem postala Delova osebnost leta, so bili zelo slabi časi, zlasti za družine z nepreskrbljenimi otroki, pa tudi za starejše, ki so ostali brez socialnih pomoči. A če smo takrat lahko poskrbeli za brezposelne starše, ki zaradi različnih dejavnikov niso mogli dobiti socialnih transferjev, je danes slika obrnjena. Zdaj večinoma pomagamo zaposlenim staršem in njihovim družinam, ne le materialno, ampak tudi zaradi vse večje socialne izključenosti. Družbena klima je namreč takšna, da je treba najprej poskrbeti zase, tudi gospodarska rast ni dosegla najrevnejših skupin prebivalstva. Poleg tega je država v preteklih letih ustvarila razmere za prekarno delo, zato so danes skoraj vsi mladi prekarni delavci. Ne rečem, da je to nujno slabo, toda dolgoročno je nevzdržno. Še posebej pa sem zaskrbljena, ker je vse več otrok, ki prevzemajo skrb za preživetje družin. Ker se odločajo za izobraževanje, s katerim bodo s čim manj denarja čim prej prišli do kruha, da bodo pomagali družini, lahko izgubimo številne potenciale.
Državi smo predlagali številne rešitve, vendar se ne uresničujejo tako hitro, kot bi bilo za družbo potrebno. Zato sem zelo ponosna na projekte in programe, ki jih vodimo in ki rešujejo ljudi ter jim zagotavljajo položaj enakovrednih članov družbe.«
2014
Prostovoljne gasilce so bralci za Delovo osebnost leta izbrali v času krize in naravnih ujm, ki so prizadele Slovenijo. Takrat so bili nosilci vrednot, kot so nesebična pomoč sočloveku, solidarnost in tovarištvo. Janko Cerkvenik (na fotografiji), predsednik Gasilske zveze Slovenije, danes pravi takole:
»Naziv je prispeval k izboljšanju naše samopodobe in nas obdaril s pozornostjo, ki je v takih primerih zelo dobrodošla. Vse, kar delamo, delamo timsko, zato je bilo to priznanje za delo vseh gasilcev. Zato tudi vselej radi čestitamo vsem, ki sledijo vrednotam, kakršne zagovarjamo v naši 150-letni tradiciji. Zelo ponosni smo na zaupanje, ki nam ga dajejo ljudje, a to nas tudi navdaja s skrbjo, kajti to zaupanje je treba tudi obdržati.
Od leta 2014, ko smo prejeli naziv Delova osebnost leta in tudi opozorili na nekatere sistemske probleme, se je dialog z državo in drugimi deležniki izboljšal. Vsako leto znova si prizadevamo za odpravljanje napak iz preteklosti. V pripravi so spremembe zakona o gasilstvu, krepi se tudi dialog z delodajalci. Naša pozornost bo prihodnje leto usmerjena v olimpijske igre, ki bodo leta 2021, in krepitev mednarodnih dejavnosti. Upamo tudi na premike v okviru evropske skupnosti; ugotavljamo namreč, da se z zelo podobnimi težavami kot mi, torej s težavami z delovnim časom in financiranjem, srečujejo tudi gasilci v drugih državah Evropske unije.«
2016
Ustanovitelj in predsednik dobrodelnega društva Petka za nasmeh je postal Delova osebnost leta zaradi predloga o brezplačnih obrokih za otroke iz finančno ranljivejših družin, s katerim je prodrl v parlament in dosegel zakonsko zvišanje cenzusa pri subvencioniranju šolskega kosila.
»Spomini na tisti čas so prijetni. Najprej zato, ker smo dosegli pomembne spremembe v družbi, pozneje pa tudi zaradi naziva samega. Ta je namreč pomenil potrditev vsega, kar smo dotlej delali, prav tako je bila to potrditev, da je družba naklonjena takšnim spremembam. Hkrati pa je naziv Delove osebnosti leta prinesel še večjo odgovornost, da nadaljujemo delo.
Petka za nasmeh je v osnovi še najprej humanitarno društvo, še vedno deluje približno enako, kot je, ob tem pa se poskušamo vključevati v razprave o sistemskih rešitvah in spremembah, kot je bilo v primeru dodatka na delovno aktivnost. Sprva je bilo društvo namenjeno predvsem šolarjem ter zagotavljanju brezplačnih obrokov zanje in drugih osnovnih potrebščin, nato smo to razširili na otroke, ki potrebujejo psihosocialno oporo, individualno pomoč, in na pomoč starejšim ljudem, pri čemer sodelujemo z ustreznimi strokovnimi službami.«
2018
S kolegom kirurgom Vojkom Didanovičem iz ljubljanskega kliničnega centra so ju uredništvo Dela in bralci izbrali za osebnost lanskega leta, ko sta javnosti predstavila popolno rekonstrukcijo nosu.
»Spomini na razglasitev so še vedno živi. To je dogodek, ki združuje ljudi zaradi pomembnih dejanj, plodnega sodelovanja in naprednih misli. Prav vsak od nominirancev za seboj pusti pomembno sled in obogati naše bivanje. Velik privilegij in čast je biti v družbi vrhunskih športnikov, umetnikov, humanitarcev in ljudi dobre volje.
Lepe besede, čestitke in aplavz v polni dvorani CD so enkraten dogodek, ki polni dušo in srce, in pomembna motivacija za prihodnje delo in udejstvovanje.
Kot pri vsaki nagradi pa je jutri nov dan. Dan realnih problemov in obveznosti, ki zahtevajo nove ideje, nove predstave in novo vrhunsko izvedbo. Tako v zdravstvu še naprej trdo delamo v timskem duhu in z veliko vnemo kljub slabim razmeram skrbimo za bogastvo ljudi, zdravje. S kolegom Didanovičem sva uspešno opravila še eno kompleksno rekonstrukcijo po popolni amputaciji nosu in izpopolnila 3D-modele in vodila za preoblikovanje kosti, s pomočjo sodelavcev smo naredili instrument odvzem hrustanca in se skupaj s pacientko veselili končnega rezultata. Skratka, naziv je bil velika spodbuda za delo celotnega tima, zato pozdravljam vse pozitivne dogodke, ki povezujejo naše ljudi in jim dajejo upanje za še boljšo prihodnost. Čestitam vsem letošnjim nominirancem in se jim zahvaljujem, da so obogatili naše življenje.«
Milan Kučan
FOTO: Jure Eržen/Delo
FOTO: Jure Eržen/Delo
1990–1997
Milan Kučan, nekdanji predsednik države
Delo je po izboru bralcev naziv osebnosti leta kot najbolj priljubljenemu politiku največkrat podelilo nekdanjemu predsedniku države, ta je leta 1999 dobil tudi priznanje uredništva za slovenskega politika leta.
»V takratnih kriznih in negotovih razmerah vzpostavljanja nove države so si ljudje želeli predvsem zanesljivo in zaupanja vredno vodenje. Med ljudmi je vel močan občutek povezanosti in skupne usode. Naziv, ki so mi ga dodelili, razumem kot izraz velikega zaupanja, kot zavezo in veliko odgovornost.
Razmere so se do danes močno spremenile in najbrž tudi pomen tovrstnih priznanj. Imamo svojo državo, a se ne zavedamo odgovornosti zanjo. Zaskrbljen sem, ker je padlo zaupanje v državo in njene institucije in ker raste dvom, da socialna država res obstaja. Po drugi strani pa me navdihujejo ustvarjalni državljani in njihov uspeh tudi v svetovnem merilu na vseh področjih od znanosti do športa, čeprav pri svojem delovanju ne dobijo dovolj podpore od politike.
V ospredju mojega razmišljanja danes sta predvsem vprašanji, kako razumemo državo in kdo jo v resnici upravlja.«
In tako se je tudi zgodilo. Bralci so Kučana, ki je bil leta 1990 predsednik predsedstva Republike Slovenije, nato pa predsednik države dva mandata, z neposrednim glasovanjem za Delovo osebnost izbrali še sedemkrat, vse do leta 1997. Leta 1999 pa je dobil tudi priznanje uredništva za slovenskega politika leta. A prva leta izbora je bilo tudi nekaj poskusov s tujimi imeni. Takratni predsednik ZDA Bill Clinton je bil izbran za svetovno osebnost v letih 1997 in 1998, ko je Kučanovo zmagoslavje prvič prekinil Leon Štukelj kot najstarejši še živeči olimpionik.
Od bralcev k uredništvu
Primož Kozmus
FOTO: Reuters
FOTO: Reuters
2008
Primož Kozmus, metalec kladiva
Dobitnik zlatega olimpijskega odličja, rekli smo mu celo »slovenski nebeški metalec«, je bil poleg športnih uspehov odobravanja javnosti in še zlasti športne sfere deležen zaradi svojega boja za ustrezen status vrhunskih športnikov – pri tem je celo zagrozil, da ne bo več tekmoval, dokler se stvari ne začnejo urejati.
»V času, ko sem dobil naziv, sem bil na vrhuncu, ne le v športu, tudi na drugih področjih sem poskušal izrabiti prepoznavnost in čim bolj prispevati k premikom, čeprav mi to ni uspelo, kakor bi si želel. V tistem času sem dobil številna priznanja, vsa mi veliko pomenijo, pa čeprav sem zaradi tega v nekem obdobju tako rekoč samo hodil od sprejema do sprejema.
Zdaj se želim vrniti v šport kot trener, v projektu razvoja kadrov v športu moram pridobiti trenersko licenco. Svoje znanje sicer že prenašam na mlade, saj treniram otroke. Poleg tega imam hostel v Brestanici, ta sicer bolj zaposluje mojo ženo, a tudi jaz priskočim na pomoč. Imam dva otroka, stara sta šest in devet let, oba sta dejavna v športu, a na drugih področjih.«
Leta 1999 je izbor spremenil smer: osebnost je izbralo uredništvo in prvi zmagovalec je postal pater Marko Rupnik, med tujimi pa makedonski predsednik Kiro Gligorov. Prvi je s svojim mozaikom opremil papeževe kapele v Vatikanu, nekdanjemu makedonskemu predsedniku pa so naslov podelili, ker je znal svojo državo ubraniti pred vojno krizo. Na prelomu tisočletja je bil izbran Tomo Križnar skupaj z ustanoviteljem Organizacije za solidarnost z Nubskimi gorami v tujini Sulejmanom Muso Rahalom. Potem je spet sledilo le izbiranje slovenskih osebnosti in pastir Domen Černuta iz Loga pod Mangartom se je leta 2001 izkazal v kamnitem plazu, ki je konec avgusta pokopal njegovo vasico. Tam je organiziral in vodil akcije kot predsednik vaške skupnosti.
Jure Poglajen
FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo
2015
Jure Poglajen, humanitarec
Zobozdravnik iz Brežic, ki je na Lezbos odšel kot turist in čez noč postal prostovoljec. S humanitarnim društvom Adra so v dveh dneh zbrali deset ton pomoči za begunce na tretjem največjem grškem otoku.
»Moj spomin na tisti čas je povezan z empatijo do sočloveka v stiski. Ob misli, kako velik odziv je doživela moja pobuda pomagati beguncem na Lezbosu, se mi še vedno zdi, kot da sanjam. Naziv Delova osebnost leta me še danes preplavlja z izjemnim spoštovanjem do vseh, ki so v kampanji sodelovali kot prostovoljci, donirali materialne stvari za begunce ali kakorkoli drugače pomagali, da smo takšno pomoč lahko izpeljali. Kasneje sem se večkrat vrnil na Lezbos, letos dvakrat kot zobozdravnik v begunskem centru Moria.
Zaradi podnebne krize bo beguncev vse več, tako iz revnih kot iz razvitih držav. Čeprav je termin podnebne spremembe postal nekaj vsakdanjega, se še vedno premalo naredi pri preventivi. Pripravljamo se na kurativo, vendar še imamo kanček časa, da se ta scenarij ne uresniči. Vse, kar je potrebno, je, da spremenimo življenjski slog. Ne kupujmo stvari, ki jih ne potrebujemo. Pri izdelkih, ki jih potrebujemo, postanimo pozorni na njihovo pridelavo, izdelavo, sestavo, embalažo. Preidimo na rastlinsko prehrano, ker je živinoreja eden glavnih povzročiteljev podnebne katastrofe. To so le tri preproste stvari, ki jih vsak lahko vpelje v življenje. Znanstveniki govorijo o zadnjih opozorilih, da preidemo iz udobja v trajnostni življenjski slog. Tudi sam precej časa posvetim ozaveščanju ljudi o tem – kajti če uničimo svoj edini dom, ali ima potem karkoli drugega še smisel?«
Tudi naslednja leta je uredništvo samo izbiralo osebnosti, ki so ukrojili leto in naša življenja. Minister za evropske zadeve Janez Potočnik in sociologinja Marta Gregorčič sta bila Delovi osebnosti v letu 2002. Prvi kot človek velike širine, ki zna predstavljati Slovenijo svetu, druga pa za delo z ljudmi na robu družbe. Leto 2003 je bilo leto filozofa Tineta Hribarja, ki je načel temo o povojnih pobojih, leta 2004 pa je Delova osebnost postal filozof, prevajalec in pesnik Gorazd Kocijančič za prevod in opombe k Zbranim delom Platona. Leta 2005 smo slavili podjetnika Igorja Akrapoviča, potem pa je uredništvo v letu 2006 za vsako področje pripravilo nabor treh kandidatov, o končnih zmagovalcih pa so odločali bralci. V politiki je zmagal župan Ljubljane Zoran Janković, v gospodarstvu Zofija Mazej Kukovič, predsednica družbe Esotech, v športu smučarska tekačica Petra Majdič, v kulturi pesnik Boris A. Novak.
Ana Lukner
FOTO: Mavric Pivk/Delo
FOTO: Mavric Pivk/Delo
2012
Ana Lukner Roljič, humanitarka
Ustanoviteljica fundacije Anina zvezdica z zbiranjem hrane že deset let pomaga socialno ogroženim družinam.
»Zelo dobro se spomnim časa, ko sem bila izbrana za Delovo osebnost leta. Bilo je okoli 28. decembra, bila sem v pisarni, ko me je poklical takratni v. d. urednika Bojan Budja. Po pogovoru sem se zjokala. Bila sem res vesela, zlasti zato, ker so glasovali Slovenci. Najbrž so v nas videli svetlo zvezdico, ki spreminja stvari. Lepo je dobiti nagrade, a ne slonim na njih, morajo ti dati zagon za naprej. Nagrada poboža dušo, a ne smeš se pri tem ustaviti.
Anina zvezdica je do danes postala gibanje za združevanje ljudi, podpiranje pravih vrednot in tudi dokaz, da je brez denarja in v našem prostem času mogoče premikati gore – delujemo popolnoma transparentno, finančnih donacij ne sprejemamo, vse stroške krijem sama. Takšen način delovanja je redek v dobrodelnem svetu. To je bil moj cilj, to je moja vizija in na to sem izjemno ponosna. Poleg tega delujem kot svetovalka podjetjem, kako prodreti v Silicijevo dolino, predavam kot inspiracijska govornica, z možem ustvarjava Eligmo, trenutno smo eno največjih podjetij, ki se ukvarja z implementacijo sprejemanja kriptovalut v fizičnih trgovinah. Pripravljam tudi nov projekt na področju dobrodelnosti, ki bo popolnoma spremenil trenutno globalno stanje dobrodelnih organizacij – dobrodelnost je postala velik 'biznis' in čas je, da v njej zavladata red in popolna transparentnost.«
30. Delova osebnost v četrtek zvečer
Leta 2007 je uredništvo prvič izbralo deseterico kandidatov, končni izbor pa prepustilo bralcem. Na ta način, ki je zatem obstal kar nekaj let, so bile izbrane osebnosti z različnih področij, v Delovo titulo pa so bili prineseni različni poklici in dosežki, pogumne odločitve, pionirski koraki, širokosrčnost, ki so jo občutile množice, posebej v času krize.
Kozma Ahačič
FOTO: Igor Mali
FOTO: Igor Mali
2017
Kozma Ahačič, jezikoslovec
Naziv si je prislužil zaradi izdaje slovnic za osnovne in srednje šole, Kratkoslovnice in Slovnice na kvadrat, ter vzpostavitve in urejanja zelo obiskanega spletnega jezikovnega portala Fran.
»To leto mi bo ostalo v lepem spominu. Izpolnila se mi je velika želja: da bi tudi širša javnost spoznala, kako lepa, uporabna in zabavna stroka je lahko jezikoslovje. Vse skupaj je pripomoglo tudi k še večji prepoznavnosti portala Fran.si, ki je samo letos dosegel kar 30 milijonov obiskovalcev.
Pisanje je bilo od nekdaj moj konjiček, že prej sem ob službi tudi pisal, v zadnjih dveh letih sem se od pesnjenja preusmeril k pisanju kolumen za Delo. To seveda vzame kar nekaj časa, hkrati pa bistri misli. Ni namreč enako misliti kot zapisati, kar misliš. Zapis zahteva jasnejša in bolj izoblikovana sporočila. Zahteva še globlji premislek. V službi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se sicer v zadnjem letu kot predstojnik ukvarjam z izzivi vodenja in organizacije raziskovalnega dela, hkrati pa še vedno tudi raziskujem zgodovino slovenskega jezika. Kmalu bo objavljen nov zgodovinski Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, pred kratkim smo objavili Korpus besedil 16. stoletja, mlajšim bo v kratkem na voljo tudi portal Franček.si, portal Fran se razvija in raste po obsegu. Dela ne zmanjka, tako da so dnevi kar kratki.«
Leta 2007 je tako zmagal Borut Geršak, ki je uspešno izvedel prvo endoskopsko operacijo na srcu, v naslednjih letih metalec kladiva Primož Kozmus, zdravnik Erik Brecelj, pisatelj Boris Pahor, podjetnik Ivo Boscarol, sledilo je obdobje humanitarcev in prostovoljcev, ko so bili za osebnost leta izbrani Ana Lukner, Anita Ogulin, gasilci, Jure Poglajen, Milan Jakopovič, nato jezikoslovec Kozma Ahačič, kirurga Uroš Ahčan in Vojko Didanovič. Zadnji dve leti, tako tudi letos, uredništvo izbere deseterico nominirancev, zadnja dva tedna pa h glasovanju povabimo bralce, nazadnje se skupaj z njihovimi glasovi o zmagovalcu odloči uredništvo.
Kdo bo torej nasledil lanska zmagovalca, predstavnika vrhunske medicine, in kdo bo postal 30. Delova osebnost leta, bo znano jutri zvečer v Cankarjevem domu.
Anita Ogulin
FOTO: Roman Šipić/Delo
FOTO: Roman Šipić/Delo
2013
Anita Ogulin, humanitarka
Sekretarka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje je v letih delovanja postala sinonim za pomoč otrokom in staršem, ki jih je revščina pahnila na rob preživetja in v socialno izključenost.
»Ko sem postala Delova osebnost leta, so bili zelo slabi časi, zlasti za družine z nepreskrbljenimi otroki, pa tudi za starejše, ki so ostali brez socialnih pomoči. A če smo takrat lahko poskrbeli za brezposelne starše, ki zaradi različnih dejavnikov niso mogli dobiti socialnih transferjev, je danes slika obrnjena. Zdaj večinoma pomagamo zaposlenim staršem in njihovim družinam, ne le materialno, ampak tudi zaradi vse večje socialne izključenosti. Družbena klima je namreč takšna, da je treba najprej poskrbeti zase, tudi gospodarska rast ni dosegla najrevnejših skupin prebivalstva. Poleg tega je država v preteklih letih ustvarila razmere za prekarno delo, zato so danes skoraj vsi mladi prekarni delavci. Ne rečem, da je to nujno slabo, toda dolgoročno je nevzdržno. Še posebej pa sem zaskrbljena, ker je vse več otrok, ki prevzemajo skrb za preživetje družin. Ker se odločajo za izobraževanje, s katerim bodo s čim manj denarja čim prej prišli do kruha, da bodo pomagali družini, lahko izgubimo številne potenciale.
Državi smo predlagali številne rešitve, vendar se ne uresničujejo tako hitro, kot bi bilo za družbo potrebno. Zato sem zelo ponosna na projekte in programe, ki jih vodimo in ki rešujejo ljudi ter jim zagotavljajo položaj enakovrednih članov družbe.«
Janko Cerkvenik
FOTO: Gasilska Zveza Slovenije
FOTO: Gasilska Zveza Slovenije
2014
Prostovoljni gasilci
Prostovoljne gasilce so bralci za Delovo osebnost leta izbrali v času krize in naravnih ujm, ki so prizadele Slovenijo. Takrat so bili nosilci vrednot, kot so nesebična pomoč sočloveku, solidarnost in tovarištvo. Janko Cerkvenik (na fotografiji), predsednik Gasilske zveze Slovenije, danes pravi takole:
»Naziv je prispeval k izboljšanju naše samopodobe in nas obdaril s pozornostjo, ki je v takih primerih zelo dobrodošla. Vse, kar delamo, delamo timsko, zato je bilo to priznanje za delo vseh gasilcev. Zato tudi vselej radi čestitamo vsem, ki sledijo vrednotam, kakršne zagovarjamo v naši 150-letni tradiciji. Zelo ponosni smo na zaupanje, ki nam ga dajejo ljudje, a to nas tudi navdaja s skrbjo, kajti to zaupanje je treba tudi obdržati.
Od leta 2014, ko smo prejeli naziv Delova osebnost leta in tudi opozorili na nekatere sistemske probleme, se je dialog z državo in drugimi deležniki izboljšal. Vsako leto znova si prizadevamo za odpravljanje napak iz preteklosti. V pripravi so spremembe zakona o gasilstvu, krepi se tudi dialog z delodajalci. Naša pozornost bo prihodnje leto usmerjena v olimpijske igre, ki bodo leta 2021, in krepitev mednarodnih dejavnosti. Upamo tudi na premike v okviru evropske skupnosti; ugotavljamo namreč, da se z zelo podobnimi težavami kot mi, torej s težavami z delovnim časom in financiranjem, srečujejo tudi gasilci v drugih državah Evropske unije.«
Milan Jakopovič
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
2016
Milan Jakopovič, humanitarec
Ustanovitelj in predsednik dobrodelnega društva Petka za nasmeh je postal Delova osebnost leta zaradi predloga o brezplačnih obrokih za otroke iz finančno ranljivejših družin, s katerim je prodrl v parlament in dosegel zakonsko zvišanje cenzusa pri subvencioniranju šolskega kosila.
»Spomini na tisti čas so prijetni. Najprej zato, ker smo dosegli pomembne spremembe v družbi, pozneje pa tudi zaradi naziva samega. Ta je namreč pomenil potrditev vsega, kar smo dotlej delali, prav tako je bila to potrditev, da je družba naklonjena takšnim spremembam. Hkrati pa je naziv Delove osebnosti leta prinesel še večjo odgovornost, da nadaljujemo delo.
Petka za nasmeh je v osnovi še najprej humanitarno društvo, še vedno deluje približno enako, kot je, ob tem pa se poskušamo vključevati v razprave o sistemskih rešitvah in spremembah, kot je bilo v primeru dodatka na delovno aktivnost. Sprva je bilo društvo namenjeno predvsem šolarjem ter zagotavljanju brezplačnih obrokov zanje in drugih osnovnih potrebščin, nato smo to razširili na otroke, ki potrebujejo psihosocialno oporo, individualno pomoč, in na pomoč starejšim ljudem, pri čemer sodelujemo z ustreznimi strokovnimi službami.«
Uroš Ahčan
FOTO: Jaka Koren
FOTO: Jaka Koren
2018
Uroš Ahčan, kirurg
S kolegom kirurgom Vojkom Didanovičem iz ljubljanskega kliničnega centra so ju uredništvo Dela in bralci izbrali za osebnost lanskega leta, ko sta javnosti predstavila popolno rekonstrukcijo nosu.
»Spomini na razglasitev so še vedno živi. To je dogodek, ki združuje ljudi zaradi pomembnih dejanj, plodnega sodelovanja in naprednih misli. Prav vsak od nominirancev za seboj pusti pomembno sled in obogati naše bivanje. Velik privilegij in čast je biti v družbi vrhunskih športnikov, umetnikov, humanitarcev in ljudi dobre volje.
Lepe besede, čestitke in aplavz v polni dvorani CD so enkraten dogodek, ki polni dušo in srce, in pomembna motivacija za prihodnje delo in udejstvovanje.
Kot pri vsaki nagradi pa je jutri nov dan. Dan realnih problemov in obveznosti, ki zahtevajo nove ideje, nove predstave in novo vrhunsko izvedbo. Tako v zdravstvu še naprej trdo delamo v timskem duhu in z veliko vnemo kljub slabim razmeram skrbimo za bogastvo ljudi, zdravje. S kolegom Didanovičem sva uspešno opravila še eno kompleksno rekonstrukcijo po popolni amputaciji nosu in izpopolnila 3D-modele in vodila za preoblikovanje kosti, s pomočjo sodelavcev smo naredili instrument odvzem hrustanca in se skupaj s pacientko veselili končnega rezultata. Skratka, naziv je bil velika spodbuda za delo celotnega tima, zato pozdravljam vse pozitivne dogodke, ki povezujejo naše ljudi in jim dajejo upanje za še boljšo prihodnost. Čestitam vsem letošnjim nominirancem in se jim zahvaljujem, da so obogatili naše življenje.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji