Kje je vladni program, ki zagotavlja transparentnost in integriteto?

KPK boljše uvrstitve Slovenije niti ni pričakovala

Rezultati o zaznavi korupcije tudi po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne ponujajo razlogov za zadovoljstvo. Tudi ohranjanje mesta na indeksu in ocena, kot jo Slovenija dobiva že zadnjih nekaj let, zagotovo ni – in ne sme biti – cilj naše družbe in države. Glede na to, da sta lansko leto najbolj zaznamovali epidemija covida-19 in z njo povezana kriza, ki je v dobršni meri razgalila pomanjkljivosti v kriznem odzivanju številnih držav ter veliko korupcijskih tveganj v povezavi s tem, po oceni KPK izboljšanja rezultata Slovenije na indeksu niti ni bilo pričakovati.

Tudi KPK je v okviru temeljitega pregleda nabav zaščitne opreme za spopadanje z epidemijo covida-19 zaznala številna korupcijska tveganja. Ta je nujno bolje obvladovati, pravijo na KPK, zato so organom javnega sektorja že podali priporočila za ravnanje v prihodnje. Le z uspešnim upravljanjem korupcijskih tveganj se namreč lahko dvigne zaupanje javnosti v delo javnega sektorja in posledično tudi zmanjša raven zaznave korupcije. Komisija tudi v letošnjem letu nadaljuje delo na področju pregleda nabav zaščitne opreme, kot tudi preiskave sumov konkretnih kršitev, ki so bile zaznane.

Vzrokov za stagnacijo seveda ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s covidom-19. Čeprav je bila lani vendarle sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – kar je bil pomemben premik po večletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira KPK –, pa KPK še vedno čaka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb. Komisija je namreč dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. Hkrati še vedno čaka tudi na odobritev novega zaposlovanja, za kar ima sredstva v proračunu že zagotovljena.

To so nujni pogoji za učinkovitejše delo KPK, s katerim bi še bolj prispevala h krepitvi integritete in preprečevanju korupcije ter s tem h krepitvi pravne države, posledično pa tudi k boljšim rezultatom glede zaznave korupcije. Družba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za najširši krog državljanov, je glavni dolgoročni cilj KPK. Tako je tudi prednostni projekt, ki ga je KPK skupaj s partnerji začela izvajati lani, Integriteta: skupni cilj generacij, usmerjen v krepitev integritete družbe s pomočjo vzgojno-izobraževalnega sistema, od vrtcev naprej.

A k tem ciljem morajo stremeti tudi drugi, dodajajo na KPK, med njimi najvišji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spoštovanjem zakonskih in etičnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem. Hkrati pa lahko prav vsak posameznik z lastno odgovornostjo in integriteto prispeva k boljši družbi.

»V letu 2020 smo v Sloveniji sprejeli dva pomembna akta, novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter kodeks etike poslank in poslancev, a se zdi, da smo se s tem prehitro zadovoljili. Z zaskrbljenostjo se sprašujem, kje je novi program vlade za zagotavljanje transparentnosti in integritete več kot leto po izteku prejšnjega programa ter kako napreduje priprava zakona o zaščiti žvižgačev.«
Alma Sedlar