Kemikalije. Da nas ne bodo uničile ...

Ljubljana – Povsod so: v hrani, pijači, obleki, v zraku, tudi v naših telesih in kot pravijo na Uradu za kemikalije, ki ob 20-letnici delovanja gosti izvršnega direktorja Evropske agencije za kemikalije Bjorna Hansna, človeku včasih zmešajo celo glavo. Kemikalije, namreč, ki jih Evropa sistematično testira šel eod leta 1981. O njih in predvsem o evropskih politikah na področju kemikalij bo danes govoril tudi Hansen.
 
Omejitve uporabe mikroplastike in barv za tetoviranje, motilci hormonskega ravnovesja, prepoved uporabe dražilnih kemikalij v tekstilu, glifosat, obravnava koktejlov kemikalij in priprava ukrepov za omejevanje tveganja nanodelcev – bodo teme današnjega srečanja.


 
Obstaja več kot sto tisoč kemikalij in večino slabo poznamo, še slabše je z zavedanjem o njihovi uporabi in zaščito pred škodljivimi vplivi. Pred dvanajstimi leti je v Sloveniji začela veljati uredba REACH, ki je prinesla boljši pregled nad varnim ravnanjem s kemikalijami in odločitev, da kemikalije, ki pomenijo večje tveganje za zdravje ljudi, postopno nadomestimo z bolj varnimi. Številke o zastrupitvah s kemikalijami so precej strašljive: po podatkih Urada za kemikalije v Evropi zaradi njih letno umre skoraj 2.000 otrok, mlajših od petnajst let. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko že varno shranjevanje kemikalij zunaj dosega otrok in dosledno zapiranje varnostnih zapiral za polovico zmanjšata smrtne zastrupitve otrok, mlajših od pet let.

Škodljivi antibiotiki

Antibiotiki nam že pol stoletja lajšajo življenje,  toda ob čezmerni uporabi povečujejo odpornost mikroorganizmov. Tri milijone bolnišničnih okužb in 50.000 smrti na leto povzročijo v Evropi.
 
Prav tako so kemikalije vzrok za 50.000 smrtih primerov na delovnih mestih širom Evrope, saj varnostna praksa in navodila za varno uporabo  marsikje še vedno šepajo.

Strupeni svet kozmetike

Leta 2006 je pri mednarodni organizaciji WCF (Ženske v sodelovanju za skupno prihodnost) izšla brošura Ženske in njihov strupeni svet. Za približno 85.000 kemikalij, ki jih najdemo v izdelkih za vsakdanjo rabo, so laboratorijski testi pokazali, da morda delujejo podobno kot hormoni, piše v brošuri. Posledice so domnevno prezgodnja puberteta pri dekletih in motnja plodnosti, za katero trpi 14 milijonov Evropejk. Upada tudi plodnost moških. Približno petnajst odstotkov parov v Evropi se sooča z neplodnostjo. Kemikalije povzročajo raka, zmanjšujejo imunski sistem, posledica so alergije in astma. Šestina Evropejcev ali 80 milijonov jih ima takšno ali drugačno vrsto alergije.
 
Vsak državljan Evrope na leto za pranje perila in posode v povprečju porabi deset kilogramov čistilnih sredstev, zaradi česar nastane ogromno odpadne vode, ki jo je ravno tako treba očistiti.

Sintetični »nanočudež«

Urad za kemikalije je že pred leti dal pobudo za študijo Nanodelci in nanovarnost. Z njo je avtorica Maja Remškar opozorila še na en sintetični »čudež« - na nevidne delce, nanodelce, ki lahko v človeško telo pridejo skozi kožo, prebavila in predvsem dihala. Po nekaterih ocenah je bilo leta 2007 na tržišču od 150 do 600 vrst nanohrane in od 400 do 500 embalaž za hrano. Remškarjeva napoveduje, da bodo šele dejanske meritve koncentracij nanodelcev v zraku v kombinaciji z meritvami njihove toksičnosti spremenilo naša vrednostna merila o zdravem delovnem oziroma splošnem okolju, o izbiri prodajnih artiklov, ki vsebujejo nanodelce oziroma jih oddajajo med uporabo, kot denimo kozmetika, dodatki h hrani, nanotekstil, zaščitne prevleke, dizelski avtomobili, kot tudi odločitve o reševanju energijskih problemov z izgorevanjem biomase.