Kdo vodi bitko proti HE: premogovni ali plinski lobiji?

Brežice – Več kot 27 milijonov evrov so vredne ponudbe za izdelavo turbine in generatorja za HE Mokrice, še 25 milijonov evrov so vredna gradbena dela, investitor v HE, družba HESS, pa je zaradi nedavno razveljavljenega okolijskega soglasja pred dilemo, kaj narediti: 52-milijonske razpise razveljaviti ali čakati nekaj let, da gradnja, v zvezi s katero trepeta vse Posavje, steče.

Z izjemo društva za preučevanje rib Slovenije, ki je kot stranski udeleženec s pritožbenim manevrom doseglo, da je upravno sodišče zaradi postopkovnih zapletov razveljavilo lani izdano okoljevarstveno soglasje (OVS) za gradnjo zadnje HE v spodnjesavski verigi, Mokrice, se več kot tisoč sto prebivalcev na poplavnih območjih ob brežiškem delu Save že osem let boji vsakega večjega deževja. Poslej se bo negotovost le še stopnjevala, saj nihče ne ve, kdaj bo odločitev o HE Mokrice padla. V Posavju namreč še vedno niso pozabili uničujočih poplav iz 2010, ko je bilo pod vodo petsto ljudi, ko je bilo škode za več kot 8,5 milijona evrov in ko je Sava porušila dosedanji rekord v pretoku – v sekundi se je pretočilo 3465 kubičnih metrov vode.

Več kot 27 milijonov evrov so vredne ponudbe za izdelavo turbine in generatorja za HE Mokrice, še 25 milijonov evrov pa so vredna gradbena dela; vsa stojijo zaradi razveljavljenega OVS.

»Žrtvovane« Brežice?

Iz Brežic sta zato politika in energetska stroka zato včeraj poslali poziv vladi, naj preseka gordijski vozel in kljub nasprotovanju »še ne desetih članov društva, ki so tako in tako proti kakršnim koli HE«, omogoči začetek gradnje HE Mokrice, s tem pa tudi dokončanje protipoplavne zaščite.



Slednjo, pravi župan »žrtvovanih« Brežic Ivan Molan, bi morala država izvesti tudi brez gradnje HE Mokrice. Brez soglasja za objekt je vprašljiva ureditev sotočja Krke in Save, kar pomeni, da bo Krška vas do nadaljnjega delno še zmeraj poplavno ogrožena in da se cilj, urediti poplavno varnost do hrvaške meje, spet odmika. Na potezi je slovenska politika, ki bo morala čim prej prevetriti določila, po katerih lahko »zgolj deset oseb, ki delujejo v javnem interesu, zavre projekt, ki je na škodo več tisočev«, sporočajo vladi Brežičani.
 

Brežičani še pomnijo svoje mesto pod vodo v letu 2010. Foto Arhiv Občina Brežice

Na izpitu iz OVE je Slovenija že padla

»V čigavem interesu deluje društvo, ki vodi kampanjo proti HE, kar pomeni, da ne gre za naravovarstvo, temveč za politiko: v interesu tuje naftne multinacionalke, premogovnih ali plinskih lobijev?« se sprašuje Bogdan Barbič, direktor HESS, družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi, v prepričanju, da je vsako nasprotovanje obnovljivim virom energije (OVE), za katere se je Slovenija zavezala, da bodo do 2020 v sistem prispevali četrtino energije, v prid »umazani« energiji. Z drugimi besedami: zavrnjeno OVS za HE Mokrice pomeni pospešitev gradnje termoobjektov in vsako leto 57 kilogramov CO2 na Slovenca več. Zastavljenega cilja iz OVE tudi zaradi prestavitve gradnje HE Mokrice na nedoločen čas ne bomo dosegli: »Zelene kupone bo Slovenija prisiljena kupovati v državah, ki bodo dosegale cilje in ki bodo svojo energijo nato znova prodajale nam. Torej bo Slovenija financirala OVE v tujini, sama pa bo brez energije in brez delovnih mest.«

»Skuhali in zadušili se bomo v loncu CO2«

Samo HE Mokrice bi letno proizvedla 131 gigavatnih ur energije, kar zadošča za oskrbo 15.000 gospodinjstev. »Če bomo to energijo iz OVE nadomestili s premogovno elektrarno, bomo v ozračje prispevali 114.000 ton emisij CO2. Skuhali in zadušili se bomo v lastnem 'loncu', čeprav HE Mokrice nikoli ni bila okoljsko sporna« je pribil Barbič. Po njegovem bi peti blok TEŠ lahko nadomestil zmogljivosti HE Mokrice, vprašanje pa je, za koliko časa.