Kdaj tudi Slovenci do bolj učinkovitih mask?

Evropa je morda na pragu »druge pandemije« - tokrat novih, bolj agresivnih in kužnih sevov koronavirusa. Grozijo nam angleški, škotski, nigerijski, južnoafriški, brazilski … sev. Prvi uradno okuženi z angleškim sevom je v teh dneh prestopil tudi slovensko mejo. Večja kužnost novega seva zahteva tudi bolj učinkovito zaščito, ne zgolj novega zaostrovanje ukrepov. Boljše, t. i. FFP2-maske namesto kirurških so v Avstriji že dlje standardna zaščita. Kaj pa v Sloveniji?

Kot pravi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, pri nas na stališče pristojnih služb glede uporabe mask FFP2 še čakamo. Do nadaljnjega tako ostajajo priporočene kirurške maske.

Ali je torej večja verjetnost, da se bo Slovenija zaradi novih sevov prej, preden dobimo boljšo zaščito v obliki bolj učinkovitih mask, znova v celoti obarvala v črno? Po Fortetovi razloga, da tudi novega seva ne bi zajezili, ni – če bomo upoštevali vse splošne ukrepe, ki so že v veljavi. Posvetovalna skupina bo o morebitnem zaostrovanju ukrepov odločala v naslednjih dneh. Splošni ukrepi ostajajo, na NIJZ pa se odločajo, ali bomo ponovno uvedli epidemiološko sledenje okuženim z novim sevom, kar bo dodatna zaščita pred širjenjem okužb. Morebitne nove seve bodo preverili pri desetini PCR-testov, narejenih po 11. januarju; preliminarnih podatkov še ni.

Pri prenosu covida-19 je znanost prezrla aerosole

Slovenski zdravnik in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber razlike med FFP2- maskami in kirurškimi pojasnjuje: »S kirurško masko bolnik ali prenašalec preprečuje širjenje okužbe navzven, na druge, saj maska dobro zadržuje kapljice, mnogo manj pa drobne kapljice – aerosole. A ko kašljamo, skupaj s kapljicami izkašljamo tudi dva tisočkrat več aerosolov. Na večji oddaljenosti kapljice nimajo vpliva na druge, saj padejo na tla ali na površine, aerosol pa se po prostoru širi. Zato je kot razlog za okužbe nedvomno pomembnejši.«

Novi sev je bolj kužen od prvotnega virusa. To pomeni, da se bo v primeru, da se bomo borili le proti kapljicam, ne pa tudi proti aerosolom, lažje okužilo več ljudi. »Če se z običajnimi kirurškimi maskami borimo zlasti proti kapljicami in te maske zadržijo po nekaterih ocenah približno 80 odstotkov aerosolov, naj bi močnejše maske po podatkih proizvajalcev zadržale več kot 90 odstotkov aerosolov,« navaja dr. Keber. Kritičen je do strokovnjakov Instituta Jožef Stefan, ki trdijo, da sta obe maski ustrezni, da med njima ni razlik: »In to zavajajoče sporočilo se je pojavilo na televiziji v času, ko je predsednik vlade prvič omenil in celo priporočil FFP2-maske. Sicer ni povedal, kdo in kako jih bo plačal, a vsaj omenil jih je.«

»Ob tem ko je stroka, NIJZ, na začetku epidemije zavračala celo običajne maske, ostaja zadržana tudi do nove generacije mask, kar je skrajno čuden pristop,« je tudi do NIJZ kritičen dr. Keber, ki v primeru bolj infektivnih virusov, kakršni so tudi novi sevi, ob zaščitnih maskah kot enako učinkovit ukrep priporoča zračenje prostorov. »Ne moremo se izgovarjati, da nismo stoodstotno prepričani o učinkovitosti zračenja ali mask FFP2,« pravi Keber, »toda o katerem ukrepu pa sploh smo prepričani, pa jih kljub temu sprejemamo po tekočem traku? Ne zanikajmo, kar uspešno izvajajo druge države. Nemčija že od septembra izvaja zračenje. Zračenje je zanje isto kot maska. Mi pa smo ga le bežno omenili.«

Nad novi sev s popolnim zaprtjem

Tačas ko imamo v Sloveniji enega uradno potrjenega z okužbo z novim sevom, francoski epidemiologi že svarijo, da bo treba v državi zaradi novih sevov morda še tretjič uvesti popolno zaporo javnega življenja. Brez zaostritev, pravijo, bodo od srede marca spet v zelo težkem položaju. Tudi prof. dr. Roman Jerala vodja laboratorija na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, se strinja, da bi tudi v Sloveniji okužbe najbolj učinkovito zajezili s popolnim zaprtjem: »Posebej za okolja kot je slovensko, ko že dlje časa stagniramo na visokem nivoju okužb oz. se le-te v zadnjem času zelo počasi znižujejo, bi pospešek okužb eksponentno povečal širjenje in bi ga najbrž lahko ustavili samo s popolnim zaprtjem, kot so ukrepali v Veliki Britaniji ter na Irskem, kjer se je število okužb hitro zmanjšalo.« Povsem možno je, še meni dr. Jerala, da je prišlo do vnosa nekaterih novih sevov v Slovenijo, ne da bi jih zaznali - tako kot v sosednjih državah. »Najbrž je bila največja verjetnost vnosa med božično-novoletnimi prazniki,« domneva.