Kaže, da bomo v domači parlament volili tako kot v evropskega

Ljubljana – »Ocenjujem, da je dozorel čas za odločitev in izjasnitev, kateri od predlogov, ki sta na mizi, torej med relativno prednostnim glasom in predlaganimi popravki meja volilnih okrajev, ima dovolj politične podpore, da gre v obravnavo v državni zbor,« pred sestankom pri predsedniku republike ocenjuje minister za javno upravo Rudi Medved, ki je tudi sam bolj naklonjen uvedbi prednostnega glasu. S tem bi volivke in volivce postavil v znano okolje, saj je bolj ali manj enak tistemu, ki smo ga vajeni pri volitvah v evropski parlament. »In do zdaj so volivke in volivci pokazali, da znajo zelo dobro uporabiti prednostni glas,« še napoveduje minister.

Poleg LMŠ, kamor sodi tudi minister za javno upravo, so naklonjenost spremembam, za katere potrebujejo vsaj 60 poslanskih glasov, izkazali tudi že v SMC, SAB, NSi, SNS in Levici. V SD, kjer so se do zdaj bolj nagibali k preoblikovanju volilnih okrajev, so v sredo na predsedstvu stranke sprejeli odločitev, da so pripravljeni podpreti tako ukinitev volilnih okrajev kot tudi njihovo spremembo. »Najpomembnejša v tem trenutku je legitimnost naslednjih državnozborskih volitev,« je poudaril prvak SD Dejan Židan. Ne gre za bistven zasuk, pravijo v SD, saj da tudi do zdaj uvedbi relativnega prednostnega glasu niso zapirali vrat, a priznavajo, da se je izkazalo, da bi bilo preoblikovanje volilnih okrajev zelo naporno. Politične stranke so namreč pozorne na svoje »vrtičke«, ki so jim prinašali zanesljivo izvolitev poslancev.

Vse omenjene stranke imajo skupaj 58 poslanskih glasov. To pomeni, da potrebujejo še glasova manjšinskih poslancev – manjšini ju volita na povsem drugačen način – oziroma Desusa.

»S prednostnim glasom bi najverjetneje povzročili še večjo centralizacijo Slovenije, saj bi se lahko zgodilo, da bo večina poslancev izvoljena iz centrov,« razmišlja vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša in dodaja, da se za uvedbo prednostnega glasu zavzemajo večinoma stranke, ki nimajo mreže na terenu, medtem ko jo Desus ima. A tudi oni so se po besedah Jurše še pripravljeni pogovarjati tudi o tej možnosti, se pa sicer zavzemajo za uresničitev zahtev ustavnega sodišča, torej preoblikovanja volilnih okrajev. Za takšno spremembo bi potrebovali le 46 poslanskih glasov.


 

Pomisleki ustavnopravnih strokovnjakov

Ustavno sodišče je v odločbi, ki jo mora državni zbor uresničiti do decembra prihodnje leto, kot posebno problematično izpostavilo velike razlike v velikosti okrajev. Po mnenju strokovne skupine znotraj ministrstva za javno upravo, ki se je lotila teh popravkov, je lahko odstopanje največ 15-odstotno od velikosti povprečnega volilnega okraja, ki šteje 19.358 volivcev.



»Kot minister ministrstva, ki je skrbnik volilne zakonodaje, za takšne rešitve ne bi mogel prevzeti odgovornosti in jih političnim strankam ne morem ponuditi kot rešitev,« ocenjuje še minister Rudi Medved, ki je do zdaj že večkrat poudaril, da sam meni, da uvedba relativnega prednostnega glasu ni neustavna, na kar so opozarjali nekateri ustavnopravni strokovnjaki. »Le za absolutno preferenčno glasovanje sem prepričan, da je skladno z ustavo,« je dejal profesor za ustavno pravo in eden od avtorjev volilne zakonodaje dr. Franc Grad. Ob relativno nizkem pragu, ki je na mizi – 4,5 odstotka –, so se sicer ustavnopravni strokovnjaki spraševali, zakaj politične stranke vztrajajo pri neobveznem relativnem glasu, ki bi spet lahko končal pred ustavnim sodiščem.
 

SDS osamljena pri svojih stališčih

A čeprav se zdi, da so parlamentarne stranke zelo blizu večine za spremembo volilne zakonodaje, še ni mogoče pričakovati, da bo predlog kaj kmalu sprejet. Kot so sklenile politične stranke, ga bodo poslanske skupine v državni zbor namreč vložile same. Še vedno pa imajo nekatere stranke pomisleke. Poleg Desusa so tudi v SDS pred kratkim dejali, da bi bil predlog, ki je zdaj na mizi, še slabši. Včeraj na naša vprašanja sicer niso odgovorili. »Ukinitev volilnih okrajev pomeni, da postopno prek treh mandatov najmanj polovica Slovencev ne bo imela svojega predstavnika v državnem zboru,« meni prvak SDS Janez Janša, ki je sicer osamljen pri zavzemanju za uvedbo večinskega sistema.

A pod pritiskom vse bližjega roka, ki ga je državnemu zboru naložilo ustavno sodišče, in kljub manjšinski vladi, ki bo iskala podporo od zakona do zakona, bodo stranke morale v kratkem presekati volilni vozel. Če sprememb ne bi bilo, bi po najbolj črnem scenariju varuhi ustave prihodnje volitve po pritožbi lahko celo razveljavili. V vsakem primeru bi nad volilnim rezultatom visela senca dvoma.