Kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča se obeta podpora koalicije

Kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću se v DZ obeta podpora koalicijskih poslancev Gibanja Svoboda, SD in Levice. Poslanci bodo o njegovem imenovanju predvidoma odločali na redni januarski seji, prihodnji teden pa se bo do njega opredelila mandatno-volilna komisija.

Kot so napovedali v največji poslanski skupini, bodo poslanci Gibanja Svoboda soglasno podprli Đorđevićevo kandidaturo. »V Svobodi smo že večkrat poudarili pomen tako avtonomnosti sodne veje oblasti kot zaupanja mnenju in stališčem stroke,« so sporočili iz stranke. Spomnili so, da sta kandidaturo podprla zbor sodnikov vrhovnega sodišča in Sodni svet, ki je poudaril kandidatove strokovne kompetence, dolgoletne sodniške izkušnje in njegovo dosedanje delo, tudi na položaju podpredsednika vrhovnega sodišča.

Podporo Đorđevićevi kandidaturi so napovedali tudi v SD in Levici. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je predlog za imenovanje predsednika vrhovnega sodišča v DZ posredovala konec decembra, na podlagi pozitivnih mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta.

Ministrica za predsednika vrhovnega sodišča predlaga Miodraga Đorđevića

Aktualnemu predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču mandat poteče februarja. Vprašanje, kdo bo zasedel najvišjo funkcijo v sodni veji oblasti, je bilo odprto več mesecev, saj se na prva dva razpisa za mesto predsednika vrhovnega sodišča ni prijavil nihče, na tretjem razpisu pa je kandidaturo oddal le vrhovni sodnik svetnik in podpredsednik vrhovnega sodišča Đorđević.

Kandidat se je za mesto predsednika vrhovnega sodišča v preteklosti sicer že potegoval, vendar je konec leta 2009 svojo kandidaturo umaknil, ker ni dobil niti podpore vrhovnih sodnikov na občni seji vrhovnega sodišča niti podpore članov Sodnega sveta.

Tokrat pa je dobil tako podporo zbora vseh sodnikov vrhovnega sodišča kot tudi Sodnega sveta. Člani slednjega so v obrazloženem mnenju izpostavili Đorđevićeve strokovne kvalifikacije, med drugim njegove dolgoletne sodniške izkušnje, sodelovanje pri mednarodnih dejavnostih in bogate strokovne dejavnosti zlasti na temo človekovih pravic, insolvenčnega prava in varstva konkurence.

Če bo Đorđević izvoljen, sicer zaradi starostne omejitve ne bo dokončal šestletnega mandata. Ima namreč 67 let, po zakonu o sodniški službi je lahko sodnik star največ 70 let. Zaradi tega naj bi se pojavljali nekateri pomisleki o njegovi ustreznosti. Vendar pa Sodni svet podpira kandidaturo tudi ob dejstvu, da mu zaradi svoje starosti ne bo uspelo dokončati šestletnega strateškega programa. Člani Sodnega sveta so med drugim opozorili, da bi bilo odločanje o Đorđevićevi starosti lahko diskriminatorno.