Kanadske oblasti so na podlagi tiralice prijele slovenskega državljana, obtoženega kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, so sporočili s policije.
Pristojno sodišče je za 24ur.com potrdilo, da gre za
Sergeja Racmana, nekdanjega lastnika kinematografov Kolosej. Racman je obtožen zlorabe prostitucije v klubu Marina v Ajševici na Goriškem.
Kanadski varnostni organi so v sredo obvestili slovensko policijo, da so izsledili in prijeli slovenskega državljana, ki so ga slovenski pravosodni organi iskali s tiralico, evropskim nalogom za prijetje in predajo ter mednarodno tiralico zaradi sodelovanja v kriminalni združbi, ki je izvrševala kazniva dejanja zlorabe prostitucije, so pojasnili na policiji: »Izsleditev in prijetje iskane osebe, ki je obtožena kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, je rezultat hitre in učinkovite izmenjave informacij med enoto za ciljno iskanje oseb v slovenski kriminalistični policiji in kanadskimi varnostnimi organi.«
Zdaj morajo slovenski pravosodni organi pripraviti dokumentacijo, da Racmana izročijo Sloveniji.
Zlorabe v goriškem klubu Marina
Spomnimo:
policija je tiralico za Racmanom izdala julija 2019, potem ko je sodišče odredilo njegov pripor zaradi suma zlorabe prostitucije, Racman pa se na poziv ni odzval.
Očitki specializiranega državnega tožilstva, ki je vložilo več kot 400 strani dolgo obtožbo proti 18 fizičnim in eni pravni osebi, so se nanašali na zlorabo prostitucije in trgovino z ljudmi. Pol leta prej je bil pripor odrejen za solastnika Marine, štajerska podjetnika
Jožeta Kojca in
Dejana Šurbka, direktorico družbe Cratos, ki je upravljala Marino,
Vesno Ternovec iz Nove Gorice, za zapahi pa so se znašli tudi njihovi domnevni najtesnejši pomagači, Romuni
Marian Adrian Serba,
Auroel Donose in
Raj Stoica. Proti koncu preiskave se je maja 2019 osumljencem pridružil tudi Racman. Ta naj bi skupaj s Šurbkom in Kojcem priskrbel sredstva za zagon Marine.
Očitki specializiranega državnega tožilstva, ki je vložilo več kot 400 strani dolgo obtožbo proti 18 fizičnim in eni pravni osebi, so se nanašali na zlorabo prostitucije in trgovino z ljudmi v klubu Marina. Foto klub Marina
Racman je bil prvoobdolženi v zadevi Marina; po ugotovitvah tožilstva je začel leta 2012 skupaj s Kojcem in Šurbkom načrtovati odprtje nočnega kluba na Ajševici, o tem, kako se izogniti morebitnim težavam, pa naj bi pobarali celo strokovnjake za pravo.
Kot smo takrat poročali, je ena od pravnic Racmanu poslala elektronsko pismo, v katerem je zapisala: »V Sloveniji se prostitucija ne preganja, ni pa je možno organizirati v javni hiši ali v kakršnikoli obliki, prav tako to ni ne poklic ne dejavnost. Po domače povedano, punce lahko nudijo usluge same – neorganizirano. Skratka, naša zgodba gre skozi, če se oglašuje izključno klub in se zavarujemo tako, da o tem mi ne vemo oziroma se nas ne tiče, kaj naše stranke notri delajo. To pomeni, da jih ne smemo oglaševati na spletni strani – niti kot maserke, saj lahko organi pregona zgodbo povežejo.«
Avgusta leta 2014 je Marina začela obratovati in je obratovala vse do konca januarja 2019, ko so policisti v njej opravili hišne preiskave ter osumljencem odvzeli prostost.
»Popolnoma legalni spa in velnes center«
V obtožbi so zapisali, da so obdolženci nezakonito dejavnost poskušali prikriti tako, da so dejavnost Marine oglaševali kot popolnoma legalni spa in velnes center. Od 1. avgusta 2014 do 23. januarja 2019 pa naj bi v resnici za prostitucijo izkoriščali 413 deklet (Romunk, Ukrajink in deklet iz nekdanje Jugoslavije), te pa so morale za vstop v Marino odšteti 70 evrov vstopnine. Na voljo so morale biti tudi do 12 ur na dan, moškim, ki so za vstop plačali od 60 do 85 evrov, so za pol ure spolnih odnosov zaračunavale 70 evrov, za polno uro pa 140. Z izvajanjem prostitucije so menda obtoženci podjetju Cratos, kamor so se stekala denarna sredstva kluba Marina, pridobili najmanj 21.288.530 evrov protipravne premoženjske koristi. To družbo sta lastniško domnevno obvladovala Kojc in Šurbek.
Kojc, Šurbek in Racman naj bi načrtovali odprtje še enega podobnega nočnega kluba. Na zemljišču na mejnem prehodu Vrtojba so nameravali zgraditi večji objekt. »Javnost so sicer tako kot v primeru Marina zavajali z lažnimi izjavami, da želijo širiti gospodarsko dejavnost, ki naj bi obsegala gradnjo hotela, restavracije in igralnice.« Toda v posnetih prisluhih njihovih pogovorov naj bi se o tem projektu pogovarjali kot o Marini 2, torej o podobnem klubu kot na Ajševici, v katerem pa bi se ravno tako izvajala prostitucija na nezakonit način, je prepričano specializirano državno tožilstvo.
Komentarji