Državni zbor se je seznanil z odhodom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Ta bi zdaj kot nadomestni poslanec sicer lahko sedel v poslanske klopi, a je po naših informacijah to malo verjetno. Uradnega sporočila o tem sicer še ni dal. Bolj verjetno je, da bo šel za začetek na dopust, potem pa skoraj gotovo nadaljeval z zdravniškim poslanstvom. A kje bo to?

Bešič Loredan dela, spomnimo, v Kirurgiji Bitenc, kjer bi zdaj lahko svoje obremenitve na veselje mnogih, ki čakajo v nepreglednih čakalnih vrstah za operacije kolka ali kolena, povečal. Do zdaj je tam delal od dve do štiri ure na teden.

Poleg tega je solastnik Medicinskega centra Šalara. Skupaj z vodjo otorinolaringološke dejavnosti v izolski bolnišnici Simonom Stoparjem ga je ustanovil marca 2019. A Stopar od februarja letos ni več zastopnik družbe, to je po novem Julijana Čadež.

Medicinski center Šalara sodeluje tudi z Zdravstvenim domom Piran: slednji mu je od aprila 2020 nakazal 41.000 evrov. Za kateri namen, še preverjamo.

Pa bodo omenjene obveznosti nekdanjemu ministru, ki je vajen veliko delati, dovolj? Ker domuje v Izoli, se govori, da utegne prevzeti vodenje tamkajšnje bolnišnice. Dvakratnemu direktorju Radivoju Nardinu, ki je pred leti vodil SDS v Izoli, so svetniki ravno maja podelili tretji mandat, a soglasja od vlade za ta položaj – mandat se mu izteče 23. avgusta – še ni dobil.

Kaj je razlog, za zdaj še ni znano. Bi to lahko bilo nestrinjanje z njegovim načinom vodenja, morda ambicije Bešiča Loredana, ki v odstop dlje časa ni hotel privoliti?

Gašparju Gašparju Mišiču, svetniku v SB Izola, ki ga je imenovala koprska občina, bi bilo izjemno čudno, če Nardin ne bi dobil soglasja vlade: »Če mu ga ne bodo dali, potem ne vedo, kaj delajo. Bolnišnica pod Nardinovim vodenjem deluje vzorno. Takega menedžerja, kot je on, je treba samo iskati. Če se gleda samo na to, da je naš, lahko postavijo kogarkoli, v kolikor pa se upoštevajo strokovnost in uspehi, je treba za dobrobit bolnišnice obdržati Nardina,« je bil jasen Gašpar Mišič.

Malo verjetno se mu zdi, da bi direktor lahko postal Bešič Loredan, a tega ne izključuje, saj je, kot pravi, v naši državi možno vse. Je pa po njegovem Bešič Loredan kot minister že pokazal, da morda ne bi bil najboljši za direktorski položaj, saj se prevečkrat zaleti v armiranobetonski zid, medtem ko ima zraven odklenjena vrata. Bi bil pa lahko po njegovem Bešič kot zdravnik primeren za strokovnega direktorja: na zadnji razpis se namreč ni prijavil nihče.

Bešič Loredan se na naše klice ni odzval, prav tako tudi ne Aleš Šabeder, direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, o katerem še ni znano, ali odhaja z ministrstva za zdravje. Tega prevzema začasno predsednik vlade Robert Golob, kot je povedal, pa bo v ožji ekipi z njim še dosedanja državna sekretarka Azra Herceg, raziskovalka na ljubljanskem inštitutu za ekonomska raziskovanja Valentina Prevolnik Rupel in direktorja združenja zdravstvenih zavodov Marjan Pintar.

Pričakovati je, da bodo poletje v Gibanju Svoboda izkoristili za pogovore z že »ogledanimi« kandidati in poskusili katerega od njih prepričati, naj sprejme funkcijo.

Med kandidati za novega ministra se poleg Pintarja omenjajo nekdanja ministra Dorijan Marušič in Samo Fakin, prvi mož ljubljanskega kliničnega centra Marko Jug in prvi mož celjske bolnišnice Dragan Kovačić.

V kabinetu predsednika vlade so zanikali, da bi Danijelu Bešiču Loredanu ponudili kakršenkoli položaj v zameno za odstop.